ŽUPANU, DIREKTORJEM IN ZAPOSLENIM NA OBČINI IN V JAVNIH ZAVODIH TUDI LETOS POLNI REGRES

| 20/06/2012

Župan Mestne občine Novo mesto Alojzij Muhič, ravnatelji in direktorji javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, in vsi zaposleni v občinski upravi in javnih zavodih so tudi letos prejeli poln regres v višini 692 evrov bruto. Izplačilo regresa je zavodom dovolila Mestna občina Novo mesto. Občina torej ni upoštevala priporočila vlade, ki je občine aprila pozval, naj ne izplačujejo regresov, dokler ne bo znan dogovor varčevalnih ukrepih.

Zaposleni v občinski upravi so regres prejeli v mesecu maju. Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz Metne občine Novo mesto, je skupni strošek regresov 60.204,00 evrov.

„Javnim zavodom (Anton Podbevšek teater, Gasilsko-reševalni center, Knjižnica Mirana Jarca, Zavod za turizem Novo mesto, Univerzitetno raziskovalno središče, Kulturni center Janeza Trdine) smo za ta namen namenili sredstva v višini 79.672,00 evrov. 8.996,00 evrov pa so prejela še društva, ki zaposlujejo delavce prek javnih del,“ so pojasnili v uradu za finance in računovodstvo mestne občine Novo mesto.

Skupni strošek za regrese v “občinskem sektorju” je torej nekaj čez 140.000 evrov. Odgovora na vprašanje, zakaj niso upoštevali priporočila, ki ga je na občino naslovila vlada, s strani občine nismo prejeli.

Sočen odgovor na to vprašanje smo prejeli s strani direktorja javnega zavoda za turizem Iva Kuljaja, ki je napisal, da so ravnali skladno z zakonom in kolektivno pogodbo: „Zakon je zato, da se ga spoštuje. Retroaktivna priporočila pišejo in pošiljajo tisti, ki so omogočili rop državnega premoženja, nevzdržno javno finančno situacijo, propad številnih podjetij itd., itd. Regres smo izplačali, ker je zakonita pravica, izborjena v stoletnem boju za delavski prav.“

Javni uslužbenici v občinskem sektorju so tako za razliko od tistih, ki delajo v ustanovah, ki jih financira država, pri izplačilu regresa vendarle v boljšem položaju. Velika večina javnih uslužbencev se je namreč v skladu z zakonom o uravnoteženju javnih financ morala odpovedati delu regresa. Višina regresa jim je bila odmerjena glede na višino njihove plače, tako da so prejeli od 692 evrov (najnižje plače do vključno 13. plačnega razreda) do 100 evrov (tisti, ki so uvrščeni v 40. plačni razred ali višje). Večina javnih uslužbencev pa  je prejela regres, ki je nekje med obema omenjenima zneskoma.

Kot nam je pojasnila Meta Gašperšič, direktorica Razvojno-izobraževalnega centra, predstavlja ta zavod izjemo glede na ostale zavode. Pri njih so namreč priporočila vlade upoštevali, saj njihove plače (razen ene) niso financirane iz občinskega proračuna, ampak iz evropskih sredstev. Zaposlenim so tako maja izplačali polovičen regres v višini 346 evrov. Preveč izplačani znesek regresa bodo zaposleni morali vrniti ob naslednjem izplačilu regresa (se pravi v letu 2013), tistim, ki pa jim pripada višji regres, so nakazali razliko. Izjema je tudi Dolenjski muzej. Kot nam je pojasnil Zdenko Picelj, se njihove plače financirajo s strani države, zato so v celoti upoštevali zakon o uravnoteženju proračuna. Direktor Picelj je tako prejel zgolj 100 evrov bruto regresa.

Časnik Delo je v ponedeljek poročal o tem, da je zgolj pet izmed enajstih mestnih občin upoštevalo priporočila vlade glede varčevanja pri izplačilu regresov.

Problematično bi lahko bilo še posebej to, da so bili polni regresi izplačani tudi vodilnim v občinskem sektorju (se pravi županom, direktorjem in ravnateljem), ki so dobili polni regres, čeprav prejemajo bistveno višjo plačo od povprečnega javnega uslužbenca v državnem sektorju.

 

 

 

Oznake: ,

Rubrika: Zgodbe

Komentiranje je zaključeno.