ZA MESTO DREVES

| 27/09/2017

Denimo da bi imeli v rokah šop bankovcev po dvesto evrov.  Ali bi jih brez premisleka vrgli v smeti? Seveda ne bi. Le zakaj bi denar metali stran. In ravno to počne naše mesto,  ko nepremišljeno odstranjuje lastna drevesa.

Pred kratkim so bile v Kettejevem drevoredu ob rekonstrukciji ceste nepovratno poškodovane korenine dreves. Poleg tega je bilo nekaj dreves odstranjenih zaradi širitve ceste. Pred tem je drevo pred hotelom Center čudežno »zbolelo«. Namesto njega se je odprlo parkirišče in zasijal hotelski logotip. Slabo zasnovan drevored ob Straški cesti je bil odstranjen in (ne) uspešno nadomeščen z novimi drevesi. In tako dalje.  

Skrbi lahkotnost posekov. Številni smo prizadeti, ko vidimo, da dreves ni več. Odgovorni nas zavrnejo, češ da smo čustveni in da je treba upoštevati ekonomsko logiko. Investicije ali poslovne priložnosti ne bomo podražili zaradi nekaj zelenja! Če je drevo nevarno, ga je potrebno odstraniti kot požrešnega volka!

Kdor ob sekanju dreves ne občuti obžalovanja, bo surov tudi do živali in ljudi. Ampak ne gre le za moralno vprašanje. Drevesa so pomemben del skupnega premoženja, od katerega imamo ekonomske, okoljske in socialne koristi. So infrastruktura, ki opravlja svoje delo, kot ceste, kanalizacija ali električni vodi. Čistijo zrak, znižujejo temperaturo v čedalje bolj vročih poletjih ter absorbirajo ogromne količine deževnice in zmanjšujejo obremenjenost meteorne kanalizacije. Stavbe, ki so zasenčene z drevesi, porabijo 30 odstotkov manj energije.

Strokovnjaki so izračunali, da je vsako drevo vredno 1000 evrov in da mestu letno prihrani še dodatnih 150 evrov. En evro, vložen v zasaditev in vzdrževanje drevesa, se povrne s 5,6 evrov izmerljivih koristi. Mesta z več drevesi so bolj zdrava (drevesa zmanjšujejo stres, nižajo pogostost astme in verjetnost raka), splošno počutje je boljše, občutenje kvalitete življenja višje.  Stopnja kriminala je nižja. In, da, potrebno je upoštevati tudi čustveno navezanost ljudi na drevesa. V Turčiji je do množičnih spopadov s policijo prišlo »zgolj« za to, ker so oblasti hotele odstraniti park in postaviti trgovsko središče. Mesto New York se je zato odločilo zasaditi milijon dreves. Podobno so storili v Madridu, Torontu in Grenoblu. Pametna mesta se torej odrečejo odstranitvam dreves, četudi so v napoto investiciji. Namesto poseka bolnih dreves se odločajo za zdravljenje.

V tej luči sem vodstvu občine predlagal niz ukrepov, ki pomenijo začetek bolj premišljene drevesne politike. Najprej moramo pripraviti evidenco mestnih dreves. Dober gospodar pregleda svoje premoženje, zato da začne z njim pametno upravljati. Pobuda bo upoštevana, pravijo na občini. Odločitev je, upajmo, napoved bolj pametnih, zelenih časov, v sožitju s sabo in z darovi narave. (Članek je bil prvič objavljen v Novem mediju, september 2017)

 

Oznake: , ,

Rubrika: IZPOSTAVLJENO, Svetnikova pobuda

Komentiranje je zaključeno.