V ČEM SE STRINJAM Z JANEZOM JANŠO

| 30/12/2012

v-cem-se-strinjam-z-janezom-jansoStrinjam se z Janezom Janšo. Živimo v sistemu, ki je v nekem smislu čista kontinuiteta bivšega režima. „20 let na 40 let podlage“, kot bi rekel JJ.

Danes imamo namreč podoben problem, kot smo ga imeli pred dvajsetimi leti. Če pustimo ob strani drobna strankarska trenja, imamo namreč opravka z dodobra usidrano partijsko elito. Seveda obstaja Kučanov klan. Edini problem je, da je Janšev klan del tega klana.

NOVOMEŠKA IZKUŠNJA JE DOKAZ

Novomeška izkušnja je dokaz za to. Nacionalni mediji, uredniki in novinarji ter vsi tisti, ki spremljajo zgolj nacionalne medije, tega ne vidijo in ne morejo videti. Novomeščani imamo privilegij, da lahko opazujemo hobotnico ne le na ravni države, ampak da jo lahko opazujemo tudi pri njenem spuščanju na lokalni nivo in njenem ponovnem vzpenjanju tja gor proti Ljubljani. In imamo vse dokaze za trditev, da nacionalna hobotnica brez malih lokalnih hobotnic ne bi mogla obstati, kakor tudi male lokalne hobotnice ne bi mogle obstati brez svoje ljubljanske mame.

Ivan Grill in Bojan Kekec (občinska svetnika, prvi je tudi poslanec, drugi državni svetnik, prvi je podpisal, drugi pa pobral sadove klientelističnega sporazuma med ZZD in SDS) tvorita lokalno mrežo, sta odvisna od državne mreže, se pravi od vrha stranke SDS. Obenem seveda na njunem „ugledu“ in na njunih povezavah temelji tudi moč državne elite znotraj SDS. Lokalna elita ne more brez državene in državna elita ne more brez lokalne.

OLIGARHIJA SLOVENSKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV IN SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE

Enako velja za SD. Igor Lukšič podpira Tomaža Kovačiča (predsednika lokalnega odbora SD, lokalnega odbora, v katerem vlada prepričanje, da Socialnim demokratom pač pripada mesto direktorja Gasilsko reševalnega centra Novo mesto, “saj je že 16 let tako”!) v njegovih dejanjih in obratno.

Ko smo Lukšiča povprašali za komentar tega, da predsedniki lokalne SD že toliko let sedijo na direktorskem stolčku gasilsko-reševalnega centra in da se njegovim lokalcem to zdi nekaj povsem normalnega, odgovora nismo dobili! Na eni strani je kritičen do državnega holdinga, ki da bo postal peskovnik za politike, na drugi strani ščiti enako, še bolj sprevrženo početje na lokalnem nivoju.

Nikoli ne bom pozabil ciničnega Lukšičevega prihoda v Novo mesto, ko je kljub vsem znamenjem propada prvega Muhičevega županskega mandata podprl njegovo kandidaturo na listi SD leta 2008. Lukšiču je bilo vseeno za to, kaj Muhič počne v Novem mestu. V tistem trenutku je zgolj iskal močno ime in obraz, zato da bi okrepil stranko na državnozborskih volitvah. In cena ki jo je za to plačalo Novo mesto?

Enako velja za SLS. Dva meseca je od objave spornih pogodb, v katerih so si razdelili stolčke, kot da so stvar družinskega dogovora. A še vedno vsi sedijo na svojih stolčkih kot nekakšni egipčanski faraoni. Vsem je jasno, da gre za korupcijo in klientelizem, pa se ne zgodi nič.

NOVA, VENDAR ISTA, ČE NE ŠE SLABŠA “POZITIVNA” SLOVENIJA IN DRUGI

Enako pa velja, uh, kakšno presenečenje, za Pozitivno Slovenijo. Ta stranka je za svojega lokalnega šefa postavila Rafka Križmana, človeka, ki je zamenjal že vse možne stranke (vedno je pri tisti, ki je blizu oblasti!) in je sodeloval (ali pa vsaj moral vedeti za njih) pri vseh kadrovskih kupčijah v tej občini. Seveda je tudi sam pobral dobršen del plena. Bil je dolgoletni direktor Agencije za šport (že leta in leta uporablja frazo “Sedaj moramo pa res nekaj narediti za šport, saj smo ga dosedaj zanemarjali”, čeprav je sam v največji meri kreiral politiko na področju športa), leta 2011 pa se je – povsem logično napredovanje, ali ne!? – zavihtel na mesto direktorja Komunale Novo mesto. In seveda skoraj nemudoma realiziral znameniti osmi člen tajnega sporazuma Muhič – Turk, ki je “dr. J. F.” zagotovil mesto pomočnice direktorja v javnem podjetju Komunala!

Mislim, da so maske sedaj dokončno padle. Seveda smo že do sedaj vedeli, da se politika dogaja tudi na tak način. Bili smo soočeni s kadrovanji, ki so bila očitno politična, a vendar smo upali, da se politiki med seboj pogovarjajo tudi o tem, kako bodo naredili mesto in občino boljšo. A pogodbe, ki jih je objavil Novomeški Čuvar, smo dobili realno, zelo žalostno sliko. Zdaj vidimo, da so se naši politiki med sabo resno pogovarjali samo o kadrovskih zadeva in skorajda o ničemer drugem. Očitno je, da so novomeške koalicije vsaj od leta 2006 naprej temeljile izključno na kadrovskih interesih točno določenih posameznikov. Gre za deset, petnajst ljudi, ki so si zaradi lastnih, najbolj pritlehnih nagibov po bogastvu in politični moči za talca postavili dobrobit mesta in občanov.

Novomeška izkušnja je jasna: Opravka imamo z močno, trdno in usidrano politično oligarhijo, ki seveda ima notranja trenja. A ta trenja pomenijo samo to, da en del te oligarhije nekaj časa zaseda nekoliko slabše položaje ob bogato obloženi mizi, potem pa se stvar spet malce obrne.

In tudi DeSUS je del tega, da ne bo slučajno kakšne pomote. Pa tudi dokaze za to smo že predstavili.

Zanimivo je to, da se metode levih in desnih strank v Novem mestu sploh ne razlikujejo. Gre za en in isti vzorec, ki je skozi leta postajal le še bolj očiten in prozoren. Pač, nič se nam ne more zgoditi, če že dvajset let ljudi vlečemo za nos.

NATEGNILI SO NAS, OPROSTITE IZRAZU

Nategnili so nas, če dovolite uporabo prostaškega izraza. Nategnili so nas z osamosvojitvijo, nategnili so nas z obljubami o Evropi, Natu in evru. Nategnili so nas, zato da bi nas pokradli, zato da bi se omastili, zato da bi oni bili malo slavni in da bi malce okušali, kako je imeti moč.

Izčrpali so nas, in sedaj bodo, upajmo, „gotovi“, vendar, ne pozabimo, mi sami bomo tisti, ki bomo „v krvi in znoju“ morali izplezati iz tega blata, v katerega so nas porinili.

Rubrika: IZPOSTAVLJENO, Komentar

Komentiranje je zaključeno.