KROŽIŠČE: PROJEKT ŠPORTNA DVORANA PORTOVAL – STRAN VRŽEN DENAR ALI POMEMBEN KORAK NAPREJ?

| 30/05/2012

Novomeška občina se je pred dobrim letom dni odločila, da bo pristopila k soorganizaciji Evropskega prvenstva v košarki leta 2013. Kot je znano, je bil pogoj, da bo tega tudi dejansko prišlo, izgradnja ustrezne športne dvorane.

Čeprav je župan Alojzij Muhič večkrat javno napovedal, da bo nova športna dvorana v Portovalu zgrajena pravočasno, zaenkrat še ne kaže, da bi do tega prišlo. Občina je sicer odkupila zemljišča, izvedla natečaj za izbiro arhitekturne rešitve ter z izbranimi projektanti (Sadar in Vuga) podpisala pogodbo o izdelavi potrebnih dokumentacij, do česar je delno že prišlo. Za vse to je občina že plačala skorajda dva milijona evrov. Odprto je tudi vprašanje kotizacije in stroškov sofinanciranja prvenstva, saj se je občina zavezala, da bo KZS-ju plačala 610 000 evrov – polovico tega zneska mu je tudi že nakazala. Župan želi, da je občinski svet odobri dodatna sredstva, s katerimi bi lahko dokončali projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja, kar je tudi pogoj za pridobitev državnih sredstev. Občinski svet je zahtevo zavrnil, vse dokler ne bo pojasnil, kdo bo zasebni partner pri gradnji dvorane. Košarkarska zveza Slovenije je občini za pridobitev gradbenega dovoljenja dala čas do 30. junija letos, v nasprotnem primeru bo Novo mesto dokončno izgubilo soorganizatorstvo prvenstva. O projektu bo danes ponovno odločal občinski svet.

Sodelujočim v našem prvem Krožišču smo zastavili naslednje vprašanje: „Je projekt športne dvorane Portoval stran vržen čas in denar ali pomemben korak pri gradnji športnih objektov.“ Vprašanje smo zastavili atletskemu trenerju Slavku Malnarju, košarkarju Simonu Petrovu, predsedniku projektne skupine, ki je leta 2010 pripravilo strategijo za šport v Novem mestu, Robertu Rudmanu in novinarju Dolenjskega lista Igorju Vidmarju.

MALNAR: “SIROMAŠEN IN NESMISELEN PROJEKT”

Slavko Malnar: „Športna dvorana, kot je zasnovana sedaj, je vsebinsko zelo osiromašena in zelo draga za to, kar ponuja. Pravzaprav, vse bolj očitno je, da se javnosti prikazujejo nižji stroški, kot v resnici bodo. Drugače je težko razumeti, da v današnji krizi vse kolikor toliko dobro stoječe gradbene firme ne želijo sodelovati. Torej se obeta star balkanski scenarij v stilu: „Važno, da skopljemo jamo in nekaj postavimo, potem bo pa občina že morala zadevo dokončati – torej doplačati.“ Občina pa je že sedaj zadolžena do grla, če ne že čez. Že obstoječe novomeške dvorane imajo sicer omejeno namenskost, ta, ki jo mislijo zgraditi v Portovalu, pa žal še bolj. Menim, da projekt nima pravega smisla. Očitno nekomu dogajanje v zvezi s to dvorano osebno odgovarja, kot vidimo iz dogajanja v zadnjih mesecih. Novomeški šport ob treh dvoranah, ki razen števila sedežev ponujajo več vsebine, take dvorane ne potrebuje. Gospodarstvo, ki naj bi to dvorano financiralo (taka je bila pretveza, da so jo umestili v občinske programe) je s svojo odsotnostjo tistemu, ki zna opazovati, povedalo vse. Neumno pa je, da na račun tega stojijo dobri programi!“

PETROV: “POTREBEN, MORDA PREMEGALOMANSKI”

Simon Petrov: „Novo mesto novo športno dvorano nedvomno potrebuje. Mislim, da takšnega mnenja nismo le košarkarji ampak tudi drugi športni kolektivi, predvsem pa dijaki in profesorji katerih učni proces motimo. Mislim, da dosedanje aktivnosti niso stran vržen čas in denar. Glede na to, da se pri finančnih sredstvih zatika že pred začetkom gradnje pa menim, da je projekt zastavljen preveč megalomansko in da bi bilo mogoče zgraditi funkcionalno in lepo dvorano z veliko manjšimi sredstvi.“

RUDMAN: PORTOVAL JE POTREBNO ZAOKROŽITI, VENDAR CELOVITO

Robert Rudman: Novo mesto kot središče širše regije nedvomno potrebuje reprezentativne športne objekte. Na področju kulture imamo recimo kar dva taka objekta oziroma zavoda – Knjižnico Mirana Jarca in Anton Podbevšek Teater. V zadnjih šestnajstih letih je bilo ob vseh delitvah bivše občine Novo mesto in izločitvah manjših občin področje športne infrastrukture regijskega pomena povsem zapostavljeno – zato smo zdavnaj zamudili priložnost, da bi (nesrečno izven mesta umeščen) velodrom nadgradili v pokrito atletsko dvorano državnega pomena, saj ustreznega objekta ni daleč naokoli.

Novo regijsko športno dvorano nedvomno potrebujemo, saj so obstoječi objekti komaj dovolj dobri za športno vzgojo. V tem smislu se mi zdi nujno potrebno, da zaokrožimo mestni športni park v Portovaldu, kar zajema izgradnjo dvorane, obnovo mestnega stadiona, izgradnjo metališč in balinišča ter obnovo (nadkritje) teniških igrišč. Nikakor pa ne gre pozabiti, da je potrebno vzporedno pripraviti tudi projekt izgradnje olimpijskega bazena, ki ga regijsko središče prav tako potrebuje.

V primerjavi z ostalimi mestnimi občinami so v Novem mestu športni programi (sredstva za delovanje društev, delo z mladimi, športna rekreacija ipd.) vrsto let izrazito podhranjeni. Kljub opozorilom, da se morajo ta sredstva povečevati v skladu s prejeto Strategijo športa, je prav letos spet prišlo do izrazitega zmanjšanja sredstev.

VIDMAR: ŠE ENA NEIZKORIŠČENA PRILOŽNOST

Igor Vidmar: „Novo mesto in z njim Dolenjska oziroma celotno območje jugovzhoda države potrebuje spodobno športno dvorano, ki bi ne bila predvsem šolska telovadnica in bi v času posebni dogodkov, kakršno bo na primer evropsko prvenstvo v košarki ali pa je bilo pred par leti evropsko prvenstvo v rokometu, na svoje tribune sprejelo kakšnih pet tisoč gledalcev in bi v njem lahko tudi dopoldne nemoteno vadila vrhunska moštva, ki jih tu tudi ne manjka. Seveda si ne moremo privoščiti kakršnekoli dvorane. Dvorana bi morala biti načrtovana tako, da bi v normalnem času, ko v njej ni velikega tekmovanja, ki jih Slovenija gosti na približno vsakih deset let, funkcionirala v skladu s potrebami moštev, ki v njej nastopajo. Glede na izkušnje bi bilo v tem primeru v dvorani lahko največ dva tisoč sedežev, neizkoriščen prostor pa bi lahko uporabili kot pokrito vadišče za atletiko ali pa kot dvorano za tekme nižjega ranga in mlajših kategorij, kjer se ob igriščih praviloma ne zbere več kot sto gledalcev.
Vse kaže, da je evropsko prvenstvo v košarki že drugi veliki športni dogodek pri nas, ki nam ga ni uspelo izkoristiti. Ko Slovenija prireja tekmovanje evropskega ali celo svetovnega ranga je pripravljenost državnih organov za sofinanciranje gradnje takih objektov bistveno večja, pa tudi kakšen partner za tako imenovano javno-zasebno partnerstvo bi se lažje našel, vendar je treba biti na take priložnosti pripravljen pa tudi le na to, koliko bo kdo od vpletenih v “posel” potegnil zase, bi morali lokalni politični veljaki pozabiti.
Všeč mi je bil projekt, ki so ga pripravili za prekritje velodroma v Češči vasi, kjer bi Slovenija lahko dobila sodoben objekt za zimsko vadbo in tekmovanja v atletiki in kolesarstvu in hkrati objekt, kjer bi brez večjih težav lahko gostili tudi tekme evropskih prvenstev v košarki, rokometu ali odbojki, pa še predračun je bil bistveno nižji od predračuna za dvorano v Portovalu. Projekt je narejen in mislim da ima tudi že gradbeno dovoljenje. Žal so nekateri ta projekt podpirali s figo v žepu in tako ostaja industrijsko najbolj in razvit del države še naprej brez ene same spodobne športne dvorane in tudi brez enega samega plavalnega bazena.

 

Oznake: , , , , , ,

Rubrika: Krožišče

Komentiranje je zaključeno.