RDEČE LOVKE V VATIKANU: NEKRŠČANSKI STRAHOVI DR. IVANA ŠTUHECA

| 20/08/2013

strahoviVrhovi slovenske RKC so v zadnjem času doživeli nekaj hudih pretresov. Zaradi dolgov, ki so nastali kot posledica pohlepa in ki potapljajo mariborsko nadškofijo in z njo slovenske banke ter posledično vse prebivalstvo (ki bo vse to plačalo v okviru t. im. “slabe banke”), sta bila umaknjena oba nadškofa, Anton Stres in Marjan Turnšek.

Pri tem lahko zaskrbljeno opazujemo odzive pomembnih cerkvenih dostojanstvenikov. Pričakovali bi in prava pot bi bila, da se bodo katoliški vrhovi ponižno podredili papeževi volji in vsaj molče sprejeli njegovo odločitev. Nekako v duhu hierarhije, ki vlada v katoliški cerkvi, katere duhovni vodja vendarle kraljuje v Vatikanu in ne v Ljubljani ali Mariboru. Še bolj prav bi bilo, če bi to odločitev glasno pozdravili ter poiskali načine, kako poplačati dolgove ter na ta način odprli pot k temu, da se močno omajani ugled katoliške cerkve v Sloveniji vsaj nekoliko popravi in da si RKC povrne nekaj omajane avtoritete.

Zgodilo se je ravno nasprotno. Eden najbolj izpostavljenih glasov katoliške cerkve na Slovenskem dr. Ivan Štuhec v celotni zgodbi vidi nekakšno zaroto rdečih sil, ki da imajo svoje lovke celo v Vatikanu.

Zanimivo je to, kako zelo podobne reakcije so se zgodile, ko je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila sume korupcije pri dveh vodilnih slovenskih politikih, Ivanu Janši in Zoranu Jankoviću! Na kakšne okope so se postavili v vrhovih njunih strank in kako so ju branili! SDS trdno stoji ob Janši in tudi Pozitivna Slovenija je neomajna ob nadaljnji podpori ljubljanskemu županu! Iz te vzporednice se vidi, kako zelo zastrupljena je slovenska elita, svetna in posvetna, in kako močno je prežeta z napačnimi vzorci delovanja in govorjenja!

1

Tukaj se ne bi spuščal v paranoično strukturo tovrstnega razmišljanja, ki zelo močno spominja na drugega Ivana, tistega iz političnih krogov. Preseneča nekaj drugega, kar ni tako zelo vzbudilo pozornost javnosti. V intervju za Dnevnik je namreč prišlo do naslednjega dialoga med novinarjem in dr. Štuhecom, v katerem je slednji pokazal določeno moralno šibkost, ki bi mu – kot duhovniku, kot teologu in kot moralnemu filozofu – vendarle morala biti nekako tuja.

Vprašanje: V zadnji številki Družine ste zapisali, da so v ozadju vatikanske odločitve sivi strici iz Slovenije, ki da imajo lovke vse do Vatikana. Je med njimi tudi Milan Kučan?

Dr. Ivan Štuhec: Morda tudi.

Torej ne veste, kdo so?

Kaj sem napisal v nadaljevanju komentarja?

Da se bo to razkrilo po vaši smrti.

Torej me ne sprašujte o stvareh, o katerih ne bom govoril, saj je zelo nevarno povedati kakšno ime.

Se torej bojite?

Seveda se bojim.

Česa? Tožb, smrti …?

Lahko se vsega bojim.

Izrečeni odgovori izražajo strah pred zemeljskimi stvarmi. Predpostavimo, da je res, kar pravi dr. Ivan Štuhec. Da je res ogroženo njegovo premoženje in življenje.

V skladu s krščanskim naukom je, da človek v boju za resnico ne glede na nevarnost tvega tudi svoje premoženje ali pač celo življenje! Saj gre vendarle za dobrobit skupnosti, ki mu je na nek način zaupana.

Zaveden kristjan bi v skladu z Jezusovo potjo vendarle moral biti sposoben premagati zemeljske strahove. Če gre za strah pred kakšno tožbo, ki bi ga finančno prizadela, bi moral te strahove premagati, saj je materialno bogastvo ničvredno. A tudi strah pred smrtjo bi mu moral biti tuj. Prvi krščanski mučenec Štefan je na primer prenesel strah pred smrtjo. Ker je pričal za Jezusa, so mu zagrozili s kamenjanjem. Vendar se on ni dal. Svojim krvnikom je celo odpustil greh. Tik pred mučeniško smrtjo je molil za svoje mučitelje: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!«

Dr. Štuhec v danem intervjuju tudi izrecno zamolči resnico. „Torej me ne sprašujte o stvareh, o katerih ne bom govoril, saj je zelo nevarno povedati kakšno ime.“ Zamolčanje in prikrivanje resnice seveda ni odlika pravega kristjana. Tudi če grozi (fizična) smrt, je resnica najvišja vrednota. V Evangeliju po Luku je izrecno zapisano, da morajo slediti resnici, tudi za ceno smrti. „Vam, svojim prijateljem, pa pravim: Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, potem pa ne morejo storiti nič več.“

Vsi smo „krvavi pod kožo“. Vsi imamo bojazni in strahove ter svoje šibkosti. Vendar morajo tisti, ki nastopajo kot izpostavljeni možje v imenu krščanstva, to krščanstvo tudi živeti. S svojim zgledom, z resnicoljubnostjo, s pogumom in z neomajno vero v pravičnost morajo voditi to skupnost k skupnemu dobremu, ne glede na tegobe, na katere pri tem naletijo. Se ne umikati pred „silami teme“ in „rdečimi lovkami“, če že verjamejo da te sile in te lovke obstajajo. Drugače je vseeno bolje, da se umaknejo v zasebnost.

2

Seveda je skorajda odveč, in tudi v javnosti je bilo to že velikokrat izpostavljeno, opozarjati na to, da je že sama želja po materialnem kopičenju, ki je RKC pahnila v propad, z vidika krščanstva zelo problematična. Vendar do tega priznanja še ni čisto zares prišlo.

Kajti v Evangeliju po Mateju izrecno piše: »Zato vam pravim: Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka? Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali niste vi več vredni kot one? Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec? In za obleko, kaj skrbite? Poučite se od lilij na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo, toda povem vam: Še Salomon v vsem svojem veličastvu ni bil oblečen kakor ena izmed njih. Če pa Bog tako oblači travo na polju, ki danes obstaja in jo jutri vržejo v peč, mar ne bo mnogo bolj oblačil vas, maloverni? Ne skrbite torej in ne govorite: ›Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?‹ Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo. Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo.« Skratka, vrhovi katoliške cerkve v Sloveniji bodo morali enkrat za vselej in enoglasno poudariti: „Tudi če bi se vse naložbe RKC izkazale kot dobičkonosne in bi Zvon 1 in Zvon 2 še danes poslovala pozitivno, bi bilo to pehanje z materialnim bogastvom (zaradi materialnega bogastva samega) v nasprotju s krščanskim naukom.“

3

Za konec še nekaj besed k izgovorom, ki ju ves čas izrekata odstavljena nadškofa. In za njimi vsi, ki ju branijo. Nisva bila zraven! pravita. Nič nisva storila, trdita. Tudi če je to res, je to prešibak odgovor. Greh namreč ni le zlo dejanje samo. Greh je tudi odsotnost pravega delovanja. Pasivnost. Morala bi vedeti, morala bi videti, morala bi delovati.

Seveda je najbolj narobe, če s svojimi dejanji koga oškoduješ. Vendar je tudi pasivnost in nezainteresiranost greh, brezbrižnost pa nasprotje od ljubezni.

V potrditev nekoliko daljši citat iz Evangelija po Mateju:

»Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva. Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od kozlov. Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico.

Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: ›Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni.‹ Tedaj mu bodo pravični odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega in te nasitili ali žejnega in ti dali piti? Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli ali nagega in te oblekli? Kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?‹ Kralj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.‹

Tedaj poreče tudi tistim, ki bodo na levici: ›Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom! Kajti lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti, tujec sem bil in me niste sprejeli, nag sem bil in me niste oblekli, bolan sem bil in v ječi in me niste obiskali.‹ Tedaj bodo tudi ti odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?‹

Tedaj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kolikor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili.‹ Ti pojdejo v večno kazen, pravični pa v večno življenje.« (Evangelij po Mateju, 25,31-46)

Oznake: ,

Rubrika: IZPOSTAVLJENO, Komentar

Komentiranje je zaključeno.