OTVORITEV KEGLJIŠČA, VENDAR S ČRNO PIKO – KEGLJAČI NASPROTUJEJO PRODAJI DELA PROSTOROV ZASEBNIKU
V soboto, 26. avgusta 2012, je župan Alojzij Muhič svečano odprl kegljišče v tako imenovanem servisnem objektu ob teniških igriščih v Športnem parku Portoval. S tem so se uresničile večletne želje kegljačev, ki so do sedaj delovali v neprimernih prostorih Dolenjskega lista v centru mesta. A otvoritev ni minila brez slabega priokusa. Del prostorov, ki bi jih kegljači, kot pravijo, nujno potrebovali za svoje dejavnosti, namerava Mestna občina Novo mesto prodati zasebniku, zato da bi tam odprl bife. Soglasje k temu je že podal tudi občinski svet.
Kegljači so nove prostore dobili v objektu, ki ga je Mestna občina Novo mesto začela graditi že leta 2007, ko je za to prejela tudi sredstva Fundacije za šport. Zaradi pomanjkanje sredstev se je gradnja ustavila in se s pomočjo novih kreditov, ki jih je najela Agencija za šport Novo mesto, nadaljevala šele lani, ko so objekte delno odprli. Svoje prostore (stranišča, tuše in garderobo ter klubske prostore) je dobil Teniški klub Portovald. Obnova se je nadaljevala, tako da so sedaj lahko odprli štiri-stezno kegljišče, sanitarije, tuše in garderobe tudi za potrebe Kegljaškega društva Novo mesto.
Lojze Fink, predsednik kegljaškega društva je pojasnil, da je to za njih ogromna pridobitev. „Stari prostori so bili neustrezni. Slabo prezračevanje, zgolj en skupni tuš za moške in ženske, pomanjkljive garderobe itd. Ženka ekipa za tekmovanje v prvi slovenski ligi sploh ni več dobila dovoljenja za igranje, tako da so se tekme igrale v Črnomlju. Tudi moška ekipa, ki nastopa v drugi ligi, je dovoljenje dobila samo pogojno. Prostori, ki smo jih dobili, so vrhunski, tako da smo s tem zadovoljni. Poskusili bomo tudi z organizacijo državnih prvenstev,“ je pojasnil Fink.
Vendar se v Kegljaškem društvu, ki združuje enajst kegljaških klub iz naše občine, ki imajo skupaj 130 registriranih igralk in igralcev, nikakor ne morejo strinjati s prodajo dela prostorov v prvem nadstropju. Potrebovali bi namreč prostor za pisarne in prostor za druženje. „Prodaja zasebniku za namene odprtja bifeja je za nas nesprejemljiva. Potrebujemo klubske prostore in prostor, kjer bi lahko pogostili naše goste, ki pridejo na tekmovanja. Prav tako želimo prek prodaje pijače, ki bi jo organizirali za naše člane, nekaj denarja spraviti v klubsko blagajno, ki je zelo na tesnem, saj mora Agenciji za šport seveda za prostore plačevati najemnino,“ pojasnjuje Fink.
S keglajči se strinja tudi predsednik Športne zveze Novo mesto in občinski svetnik Jiři Volt. “Problematiko prostorov poznam že nekaj časa. Ves čas zagovarjam stališče, da v javni objekt, kot je ta, ne sodi zasebni bife. Prostori v objektu so pomembni za klube, ki tam delujejo, in za vse športnike, ki tja prihajajo. Klubi za svoj razvoj potrebujejo tudi prostore za druženje, kjer se zbirajo člani kluba in drugi športniki, kjer je prostor za priznanja in medalje, kjer lahko pogostijo gostujoče ekipe ipd. Prav je, da bi bili ti prostori namenjeni njim, ne pa za zasebno dejavnost. Kot občinski svetnik seveda razumem, da je prav, da se v občinski proračun vrne nekaj denarja, vendar ne na račun razvoja športa v Mestni občini Novo mesto. Prostor bi moral pripasti kegljačem, le-ti pa bi seveda morali zanj plačevati ustrezno najemnino, tako kot je to urejeno drugod.” Na Mestno občino Novo mesto smo naslovili nekaj vprašanj. Na pojasnila še čakamo.
Lojze Fink pojasnjuje, da imajo zaradi pomanjkanja denarja težave pri delu z nadarjenimi mladimi športniki. „Imamo nekaj nadarjenih reprezentantov, ki seveda potrebujejo delo s trenerji. Klub nima nobenih lastnih sredstev, tako da jim trenerje le težko zagotovi. Agencija za šport nam pri tem pomaga, vendar to ne zadostuje. Če bi imeli nek lasten prihodek, bi bilo dele mnogo lažje. S temi prostori bi bil klub dolgoročno postavljen na trdne temelje,“ so prepričani kegljači.
Med kegljači, ki so se v soboto veselili otvoritve, je bilo mnogo navdušenja, vendar tudi nekaj jeze in zaskrbljenosti. Objekt, ki ga je zgradila Mestna občina Novo mesto, je namenjen javnim interesom in ne bi smel služiti zasebnikom, so prepričani. Nekateri se bojijo, da gre spet za neke zasebne igrice in da namerava nekdo zaslužiti na račun javnih projektov. Prav tako so prepričani, da okrog 150 000 evrov, kolikor bi se jih v občinski proračun steklo z morebitno prodajo, ni vredno izgube, ki bi jo novomeški šport pretrpel zaradi trajne izgube prostorov, ki bi lahko služili razvoju novomeškega športa.
Rubrika: IZPOSTAVLJENO, Zgodbe