OBČINA JE LAHKO MODER GOSPODAR: ŽUPAN RUPERT GOLE O ENERGETSKI NEODVISNOSTI ŠENTRUPERTA

| 05/10/2012

Župan Šentruperta Rupert Gole (desno) s sodelavcema Iztokom Kovačičem in Matejo Jazbec.

Občinski svet občine Šentrupert je, kot so poročali, pred kratkim naredil enega izmed pomembnih korakov na poti k uresničitvi vizije o energetski neodvisnosti občine. Sprejeli so sklep o opredelitvi javnega interesa za brezplačno odsvojitev zemljišča, ki je sedaj v lasti ministrstva za obrambo. Na zemljišču nekdanje vojašnice na Puščavi želijo razviti lesno – predelovalni center z biomasnim logističnim centrom, s katerim bi se lahko napajala Mirnska dolina in predvsem zapori na Dobu. O projektu smo za nekaj dodatnih pojasnil zaprosili šentrupertskega župana Ruperta Goleta.

Kaj pravzaprav sploh pomeni energetska neodvisnost?

Pomeni, da sami iz obnovljivih virov proizvedemo toliko energije, kot jo potrebujemo – gre za električno in toplotno energijo.

Zakaj ste se na občini Šentrupert odločili za projekt?

Gre pravzaprav za vizijo in cilj, ki se uresničujeta skozi več projektov. Razlog je v tem, da želimo denar, ki ga porabimo v občini za energijo, ohraniti v občini oziroma v mikroregiji in s tem doseči priložnosti in možnosti za naše občane tako glede dejavnosti kot tudi novih delovnih mest itd.

Kako mislite doseči energetsko neodvisnost?

Gre za več projektov na področju proizvodnje elektrike in toplote. Prvi večji projekt smo izpeljali v šolskem kompleksu, kjer smo pod novim vrtcem gradili kotlarno na lesne sekance, iz katere se ogrevajo vrtec, šola, telovanica in knjižnica. Drugi projekt, ki je trenutno v teku, je izgradnja kogeneracije na lesne sekance (z vlinjanem lesnih sekancev) na območju zaporov na Dobu. Zaporom bo novoustanovljeno javno podjetje Energetika Šentrupert dobavljalo vso potrebno toploto in elektriko. Tako bo okrog 1.000.000 € letno ostalo v domačem okolju. Ta denar sedaj odhaja preko dobaviteljev kurilnega olja in elektrodistributerjev izven naše mikroregije.

Tretji projekt, ki ga začenjamo to jesen, je vzpostavitev Lesno-predelovalnega centra Puščava, znotraj katerega je predviden tudi biomasni logistični center, iz katerega se bo črpal energent, pripravljen iz lesne biomase. Gre za (v prvi fazi) območje 120.000 m2, ki ga pridobivamo od Ministrstva za obrambo RS in ima možnost razširitve na 220.000 m2, kar predvideva novi OPN. V tem primeru bo občina poskrbela za komunalno ureditev zemljišč in povabila investitorje. Ker bo cena zemljišča zelo ugodna, pričakujemo, da bomo uspešni. V samo cono je pripeljan tudi industrijski tir, kar je za prihodnost zelo pomembno.

Koliko bo to občino stalo? Je ta strošek upravičen?

Vsi projekti skupaj bodo občino in javno podjetje Energetika Šentrupert stali okrog 5.000.000 €. Glede na to, da s temi investicijami sklenemo krog energetske oskrbe v domačem oklju, se seveda še kako izplača. Samo kompleks zaporov na Dobu v petih letih porabi krepko čez 5.000.000 € samo za energijo.

Ali bi bili tovrstni projekti bili možni tudi v večjih občinah, npr. Novem mestu?

Tovrstni projekti so seveda smiselni in možni povsod, kjer je potreba po energiji velika. Še bolje pa je, če je odjem skoncentriran blizu skupaj, saj se take investicije zelo hitro povrnejo. Zelo pomebno pa je tudi to, da strošek za energent ne odhaja v naftno bogate države, ampak ostane v domačem okolju. V Novem mestu je zagotovo nekaj deset ustreznih lokacij, kjer bi bili tovrstni projekti smiselni.

INOVATIVNI ENERGETSKI PROJEKTI V ŠENTRUPERTU

Občina Šentrupert je julija lani je kot prva v Sloveniji na objemnem mestu “Šentrupert trg” za javno razsvetljavo v središču kraja poskusno vgradila regulator moči za javno razsvetljavo, ki naj bi zmanjševal porabo električne energije. Poraba električne energije se je zmanjšala, osvetljenost pa je ostala nespremenjena. Pilotsko vgrajeni regulator izboljšuje kakovost napetosti in s tem podaljšuje življenjsko dobo svetilk, posebej primeren pa je za odjemna mesta, večja od 30kW, kjer naj bi bila po pričakovanjih poraba nižja za približno tretjino. Regulator so sicer po enem mesecu odstranili, ker v Šentrupe ne pride v poštev-. Tukaj imamo premajhne odjem, je takrat pojasnil energetski menedžer Marko Kos, V poštev pa bi naprava prišla za večja ali srednja mesta kot je recimo Trebnje, Novo mesto.

Januarja 2011 so postavili prvo hitro polnilno postajo za polnjenje električnih vozil v občini, oktobra pa je občina nabavila še dva električna skuterja. Električna skuterja je Občina Šentrupert kupila v duhu vizije energetske neodvisnosti in okolju prijaznega prometa. „Za nakup dveh električnih skuterjev smo se odločili za to, da bi zadostili potrebam same občinske uprave po krajših relacijah v občini – razne oglede, parcelacije cestnih odsekov, tem dnevnim potem, ki jih imamo in jih opravljamo z lastnimi avtomobili. S tem bi radi pokazali, da so to uporabne zadeve. So skoraj neslišni, zelo tihi, njihov strošek je dejansko minimalen – ocenjen je na 30 centov za 100 km, kar pomeni 30 centov za dve polnjenji,“ je namen nakupa pojasnl višji svetovalec za pravne in komunalne zadeve Uroš Pikl. Končna hitrost električnega skuterja Smartelektro Pan je 45km/h, z enim polnjenjem baterije pa naj bi prevozili približno 50 km. Življenjska doba baterije je okoli 12.000 km oziroma pet let, največja obremenitev skuterja pa 120 kg.

Oznake: , ,

Rubrika: Diktafon, IZPOSTAVLJENO

Komentiranje je zaključeno.