O ČUVARJU

Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika beseda čuvar označuje tistega, ki si prizadeva, da se kaj ohrani. Razjezili so čuvarje morale in pravovernosti, je primer uporabe tega izraza, ki ga navaja slovar. Ali pa: Ta organizacija je čuvar pridobitev revolucije. V filmskem jeziku poznamo čuvarja kamere, se pravi tistega, ki skrbi za pravilno delovanje in vzdrževanje kamere med snemanjem. Obstaja tudi čuvarica. Na primer Čuvarica ognja v templju. In še: Babica je bila čuvarica družinskega ugleda. In še tretji primer: Pri mrliču je ostala samo stara čuvarica.

Ravno zadnji primer je značilen. Čuvar je torej tisti, ki si prizadeva, da se nekaj vrednega ohrani. Da ne izgine. Da se ne osami. Da se ne pozabi. Čuvar se pravi ni filozof, ne išče smisla in nesmisla. Ne preizprašuje starih pomenov niti ne išče novih vrednot. Prav tako ni nekakšen obrtnik ali umetnik. Skratka, ni nekdo, ki bi nekaj ustvarjal, ampak je tisti, ki ustvarjeno čuva. Tudi ni trgovec. Prej nasprotno: prizadeva si, da se ne bi trgovalo s tistim, kar je vredno.

Novomeški Čuvar je bil ustanovljen 2. marca 2012. Z delovanjem je začel maja 2012. Osredotoča se na zgodbe, ki zadevajo Novo mesto, Dolenjsko, vendar tudi Slovenijo, Evropo in svet. Išče in prepoznava politične, družbene, kulturne in socialne probleme v lokalnem okolju in o njih odkrito poroča javnosti.

Novomeški Čuvar je tako tisti, ki si bo prizadeval, da se ohranijo temeljne vrednote odprte, demokratične in liberalne skupnosti. Uredništvo si želi, da ga bo kot takega priznala tudi javnost.