NEPOTIZEM IN POLITIČNA KORUPCIJA V MESTNI OBČINI NOVO MESTO

| 06/09/2012

Alojzij Muhič, od leta 2006 župan Mestne občine Novo mesto, prej je opravljal funkcijo direktorja Komunale Novo mesto. V občinski sferi sta v času, ko je zavzemal vodilna mesta, službo dobila dva izmed njegovih štirih otrok.

Slovensko javnost vznemirjajo podatki o številnih „sorodstvenih“ in političnih zaposlitvah, ki se dogajajo v vladnih službah, v javnih zavodih in v podjetjih, ki jih obvladuje trenutna slovenska vlada. Vendar se taki primeri ne dogajajo samo na državni ravni, ampak tudi na lokalni. Novo mesto pri tem ni nobena izjema. V zadnjem času (pa tudi v preteklosti) je veliko bližnjih sorodnikov naših vladajočih politikov dobilo bolj ali manj visoke položaje bodisi v občinski upravi Mestne občine Novo mesto bodisi v podjetjih, ki jih ta občina obvladuje. In ne le to: tudi v tem mandatu je na vodilnih mestih v občinski sferi – tudi tistih, ki so izrazito strokovna – prišlo do številnih imenovanj, ki so bila plod političnih kupčij. V članku smo zbrali nekaj najbolj odmevnih primerov zadnjih let.
NEPOTIZEM

Službo v občinski sferi sta dobila kar dva od štirih otrok župana mestne občine Novo mesto Alojzija Muhiča. Jernej Muhič je od leta 2006 zaposlen v Komunali Novo mesto, se pravi v javnem podjetju, ki ga je skupaj s sosednjimi občinami ustanovila Mestna občina Novo mesto. V času, ko se je Jernej Muhič zaposloval na Komunali Novo mesto, je bil njegov oče Alojzij Muhič direktor ravno te iste Komunale, podžupan in občinski svetnik Mestne občine Novo mesto, kandidat za župana Mestne občine Novo mesto in konec tega leta navsezadnje tudi izvoljen na to funkcijo.

Jernej Muhič je bil na Komunali Novo mesto najprej štipendist (od leta 2001 – takrat je bil Alojzij Muhič član občinskega sveta Mestne občine Novo mesto). Županov sin danes opravlja eno izmed odgovornejših funkcij v Komunali – je vodja sektorja za razvoj in investicije.

Če je Alojzij Muhič kot direktor Komunale zaposlil svojega sina, je Alojzij Muhič kot župan zaposlil svojo hčerko Alenko Muhič (pogodbo z njo je sicer podpisala podžupanja Mojca Špec Potočar). Muhič hčerka je 28. oktobra leta 2011 postala vodja oddelka za razvoj in investicije (sedaj je to Urad za investicije).

Zaposlovanje otrok v Novem mestu ni plod le zadnjega obdobja. V podjetju Zarja, ki ga lastniško obvladuje Mestna občina Novo mesto, se je tako zaposlil sin nekdanjega župana Boštjana Kovačiča. Leta 2001 je službo v občinski upravi dobila hčerka tedanje podžupanje Martine Vrhovnik (SLS). Martina Vrhovnik je danes občinska svetnica SLS, njena hčerka Martina Ana pa ima položaj svetovalke v občinski upravi.

Štirje sinovi, tri hčerke in en mož – to je bilanca sorodstvenih zaposlitev, neposredno povezanih z ljudmi, ki obladujejo občinsko sfero v zadnjem obdobju. Hkrati je ta vladajoča skupina ljudi (ki je bolj ali manj enaka že več kot desetletje) dokaj dosledno izpeljevala model nebrzdanega političnega kadrovanja.

Zadnji sporni primer iz občinske uprave je zaposlitev Aleša Bergerja, sina koalicijskega svetnika Miroslava Bergerja (DeSUS), ki je postal vodja urada za šolstvo in šport na Mestni občini Novo mesto.

Eden izmed najbolj nenavadnih primerov se je zgodil v „občinskem“ podjetju Zarja. Ko je s svojega položaja odstopil dolgoletni – politično nastavljeni – direktor Miloš Dular, je nadzorni svet na njegovo mesto kot vršilko dolžnosti imenoval Jožico Fabjan, pomembno članico občinskega odbora SLS in tudi pomočnico direktorja na Komunali Novo mesto. Fabjanova je funkcijo opravljala le nekaj mesecev, dokler nadzorni svet na položaj ni imenoval kar njenega življenjskega partnerja Martina Kambiča. Fabjanova je bila sicer do imenovanja za vršilko dolžnosti tudi sama članica nadzornega sveta Zarje iz odločanja o Kambiču pa se je kasneje izločila. Martin Kambič je bil pred imenovanjem za direktorja Zarje zaposlen za skrajšanji delovni čas na Srednji strojni šoli (po poročanju Dolenjskega lista zaradi tega, ker naj bi bil invalid tretje stopnje). Pred imenovanjem za direktorja je bil poslan na zdravniški pregled, kjer so ugotovili, da lahko za polni delovni čas opravlja funkcijo direktorja Zarje. Kot so že poročali lokalni mediji, je vodstvo Zarje (predsednik nadzornega sveta je Miha Božič (tudi član ZZD) odločitev o imenovanju Kambiča utemeljilo s tem, da so bili vsi postopki izpeljani zakonito in da Jožica Fabjan pri tem ni sodelovala.

Z Jožico Fabjan je povezana tudi druga zgodba. Njena hčerka Saša Fabjan je namreč prav tako dobila službo v javnem podjetju Komunala. Službo je tam dobila leta 2004, danes opravlja službo strokovnega sodelavca za pravno področje. In ne le to: Jožica Fabjan je v tem mandatu napredovala tudi sama. Vodstvo družbe jo je leta 2011 imenovalo na mesto pomočnice direktorja Komunale. V Komunali Novo mesto je službo (nadomestno zaposlitev) dobil tudi Igor Novak, sin direktorja občinske uprave Boruta Novaka. Opravlja delo referenta za načrtovanje in razvoj.

Župan Alojzij Muhič in direktor Komunale Rafko Križman (oba sta sicer člana Zveze za Dolenjsko) očitkov o nepotizmu nista posebej komentirala. Iz občinske in Komunaline službe za stike z mediji so nam sporočili, da so bile vse zaposlitve izpeljane zakonito in v skladu z notranjimi pravili zaposlovanja. Na Komunali Novo mesto pravijo: „Vsi razpisi za prosta delovne mesta so bili objavljeni skladno z veljavno zakonodajo, pravili stroke, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti delodajalca v uradnih prostorih Zavoda RS za zaposlovanje in na oglasnih deskah družbe ter po predhodno potrjenih planih družbe na občinskih svetih vseh ustanoviteljicah družbe (…)“ Izjema je bila zaposlitev Jerneja Muhiča, ki je bil prej njihov štipendist. „Za ta primer pozna Zakon o delovnih razmerjih izjeme od obveznosti objave, ki smo jih v obravnavanem primeru tudi upoštevali.“ Vodstvi obeh podjetij smo tudi zaprosili, da z našimi vprašanji seznanijo vse akterje (svoje zaposlene) te zgodbe, vendar dodatnih komentarjev glede tega nismo dobili.

POLITIČNA KORUPCIJA …

Novemu mestu po eni strani torej vlada nekakšna sorodstvena koalicija. Kadrovski izbor je vsaj občasno, po potrebi, narejen ne podlagi strokovnih referenc, ampak na podlagi pripadnosti istemu rodu, sorodstvu. Po drugi strani je kadrovanje na mnoge funkcije izrazito politično. Gre za delitev političnega plena, do katerega naj bi bili akterji upravičeni zaradi zmage na volitvah.

Kmalu po volitvah leta 2010 se je začelo govoriti o tem, kdo bo zasedel posamezne položaje v sferi, ki so pod neposrednim vplivom občine. Rafko Križman (ZZD) je postal direktor Komunale Novo mesto, Srečko Vovko (ZZD) je postal direktor občinskega javnega zavoda Agencija za šport, Tomaž Kovačič (SD) pa je postal direktor občinskega javnega zavoda Gasilsko reševalni center (GRC).

Kot je za revijo Park pojasnila občinska svetnica in ena vodilnih članic novomeškega odbora Slovenske ljudske stranke Martina Vrhovnik, je bil med Zvezo za Dolenjsko (ZZD) in Slovensko ljudsko stranko (SLS) sklenjen dogovor o tem, da posamezna stranka koalicije ohrani obstoječe kadrovske položaje. Enako je za ta časopis potrdil tudi predsednik novomeških Socialnih demokratov (SD) Tomaž Kovačič.

… V KOMUNALI NOVO MESTO …

Rafko Križman. Ker Bojan Kekec (SDS) politično ni bil več ustrezen za direktorja Komunale Novo mesto, ga je zamenjal Križman (ZZD) in s tem sprostil mesto direktorja Agencije za šport, ki ga je nato prek spornega razpisnega postopka zasedel Srečko Vovko. 

Septembra 2010, tik pred volitvami, je skupščina Komunale, v kateri ima večino novomeška občina, imenovala novi nadzorni svet. Dva člana nadzornega sveta sta ostala enaka kot pred tem (R. Križman in M. Vrhovnik), pri tretjem članu pa je prišlo do spremembe. Namesto Cirile Surine Zajec je mesto nadzornika zasedel Srečko Vovko. Ni nepomembno omeniti, da je bila Cirila Surina Zajec ena izmed ženskih „odpadnic“ Zveze za Dolenjsko, se pravi tistih, ki so izrazile javno nezadovoljstvo nad županovim vodenjem občine. Novi nadzorni svet je nato odločal med bivšim direktorjem Bojanom Kekcem (padel je v nemilost, saj je SDS, katerega član je Kekec, župana pred volitvami zapustil) in Rafkom Križmanom. Glasovanje je bilo neodločeno, zato je odločil glas predsednice – Martine Vrhovnik.

Ker je bil Križman prej direktor Agencije za šport, je njegova premestitev seveda odprla prosto delovno mesto v tej Agenciji. Eden izmed kandidatov za direktorja Agencije je sedaj postal tudi Srečko Vovko, ki je le nekaj mesecev prej v nadzornem svetu Komunale seveda glasoval za Križmana. Imenovanje Križmana, pri katerem je sodeloval tudi Srečko Vovko, je obenem izpraznilo mesto, za katerega je kasneje uspešno kandidiral sam Srečko Vovko.

… V AGENCIJI ZA ŠPORT …

Razpis za direktorja Agencije za šport, objavljen marca 2011, je bil sporen. Rok za prijavo na razpis je bil na spodnji zakonsko še dopustni meji, to je osem dni. Razpisni pogoji so bili izrazito nizki. Razpis je denimo omenjal zgolj »pet let delovnih izkušenj«, pri čemer izkušnje na vodilnih mestih niso bile zahtevane. Zanimiva je primerjava s predhodnima dvema razpisoma. Takrat se je zahtevala univerzitetna izobrazba, v zadnjem razpisu je bila dovolj visoka strokovna šola. Zahtevalo se je pet let vodstvenih delovnih izkušenj in obvladanje vsaj enega svetovnega tujega jezika. Oba kriterija sta leta 2011 odpadla. Predsednica kadrovske komisije občinskega sveta Mojca Špec Potočar je vsebino razpisa za revijo Park opravičevala s tem, da so le dosledno upoštevali določila statuta javnega zavoda.

Na razpis se je prijavilo kar šest kandidatov, med njimi so trije veljali za favorite. Nekdanji vrhunski športnik Igor Primc, dolgoletni Križmanov pomočnik, po njegovem odhodu pa tudi v. d. direktorja Miran Jerman in Srečko Vovko. Kadrovska komisija občinskega sveta, v katerem ima večino seveda vladajoča politična koalicija, je za direktorja imenovala Srečka Vovka.

Srečko Vovko je bil kot radiolog zaposlen v novomeškem zdravstvu. Je podpredsednik glavnega odbora Zveze za Dolenjsko, član nadzornega sveta Komunale, član sveta OŠ Grm in član sveta Centra za socialno delo. Vsi ti položaji so seveda pod neposrednim ali posrednim vplivom občinske politike. O njih odloča občinski svet ali pa telesa, ki so pod neposrednim vplivom politike. Poleg tega je Vovko tudi predsednik krajevne skupnosti Grm. »Z moje strani ni bilo vnaprejšnjega dogovarjanja,« je na vprašanje Parka, ali je njegovo imenovanje politično dogovorjeno, odgovoril Vovko.

… IN GASILSKO REŠEVALNEM CENTRU

Tomaž Kovačič je dvakrat zamenjal Igorja Perhaja. Najprej ga je premagal v boju za predsedniški stolček v lokalnem SD. Nato ga je vrgel še iz stolčka direktorja Gasilsko reševalnega centra. Seveda je bila prva zmaga predpogoj za drugo zmago. Če Kovačič ne bi zasedel političnega stolčka, ne bi nikoli vodil novomeških gasilcev. Kovačič je za Park priznal, da je SD z Zvezo za Dolenjsko sklenil dogovor, da bo SD v primeru Muhičeve zmage obdržal vse kadrovske pozicije, ki jih je zasedal v mandatu 2006 – 2010. 

Park je poročal tudi o imenovanju Tomaža Kovačiča za direktorja Gasilsko reševalnega centra. Kadrovska komisija občinskega sveta je razpis za mesto direktorja občinskega javnega zavoda Gasilsko reševalni center (GRC) Novo mesto objavila 5. aprila lani. Tudi ta razpis so zaznamovali nenavadni pogoji za prijavo. Kandidati so morali imeti končano VI. ali VII. stopnjo izobrazbe tehnične, ekonomske ali pravne smeri ter najmanj pet let delovnih izkušenj na »vodilnih delih«. Besedna zveza »na vodilnih delih« je precej dvoumna, saj se na razpisih za vodilna delovna mesta po navadi zahtevajo izkušnje na vodilnih delovnih mestih (se pravi na mestu direktorja, poslovodje ipd.). Občinska kadrovska komisija, ki je s sedmimi glasovi proti dvema povsem obvladuje koalicija, je sicer odločila, da formulacija lahko pomeni tudi delovne izkušnje na mestu vodje projekta ipd. To se je kasneje izkazalo v prid koalicijsko usklajenem kandidatu.

Na razpis se je prijavila četverica kandidatov. Med njimi je bil tudi dosedanji direktor Igor Perhaj, ki je zavod vodil že dva mandata. Njegovo imenovanje pred osmimi leti je bilo del takratnega dogovora med novomeškimi Socialnimi demokrati in Liberalno demokracijo Slovenije (LDS), ki sta takrat tvorili vladajočo novomeško koalicijo.

Igor Perhaj je v tistem času vodil novomeške Socialne demokrate. Spomladi leta 2009 pa ga je struja, ki jo je vodil javnosti do tedaj neznani Tomaž Kovačič, počasi začenjala izrinjati z vodstvenega položaja v lokalnem odboru. Navsezadnje je Perhaj z mesta predsednika moral odstopiti, njegov položaj pa je zasedel Kovačič. S tem je bila, kot se je izkazalo kasneje, zapečatena tudi njegova usoda na mestu direktorja GRC.

Perhaj je kot neodvisni kandidat nastopil na županskih volitvah, vendar je med petimi kandidati dobil najmanj glasov. Pred drugim krogom je podprl Muhičevega nasprotnika Bojana Kekca, kar je bil še zadnji usodni korak. Socialni demokrati so v prvem krogu županskih volitev podprli skupno kandidatko Mileno Kramar Zupan. Po njenem presenetljivem porazu že v prvem krogu volitev so v stranki sklenili, da pred drugim krogom podprejo Alojzija Muhiča. In stava na kasnejšega zmagovalca je prinesla tudi nekaj kadrovskih »drobtin«.

»Do sedaj smo delali dobro in želim si, da bi bilo tako tudi naprej,« je kot glavni razlog svoje na poraz obsojene tretje kandidature navedel Perhaj. Na vprašanje, ali ima pri tem podporo župana Muhiča oz. koalicije, je povedal: »Župan Muhič mi je januarja dejal, da je direktorsko mesto v Gasilsko reševalnem centru rezervirano za Socialne demokrate in da je to del koalicijskega dogovora.«

Tomaž Kovačič je prodajni inženir. Za Park je povedal, da je svetovalec in organizator in da ima vodstvene izkušnje. »Tudi delo gasilskih centrov zelo dobro poznam, saj sem v okviru Telekoma delal na področju trženja požarnih alarmnih sistemov,« pravi. Nekaj dvomov v resnično željo koalicije, da pride do najbolj strokovno in menedžersko usposobljenih direktorjev, zbuja nenavadna formulacija v razpisu za direktorja, ki je na podlagi statuta GRC določila pogoj, da mora imeti kandidat pet let »izkušenj na vodilnih delih«. Kaj bi pomenila »vodilna dela«, ni povsem jasno. Na kadrovski komisiji so nekateri člani postavili vprašanje o tem, ali je tovrsten pogoj sploh smiseln in ali ga ne bi bilo treba postaviti bolj jasno. Koalicijska večina v kadrovski komisiji (njen član je sicer tudi Tomaž Kovačič) tovrstnih pomislekov ni imela in je razpis objavila z utemeljitvijo, da je tako pač zapisano v statutu, in s tolažbo, da bo treba vse statute občinskih javnih zavodov v prihodnje prevetriti in uskladiti. Pri odpiranju ponudb so Kovačičeve reference (navajal je vodenje projektov in timov znotraj Telekoma) sprejeli kot ustrezne in ga potem kljub nekaterim zanimivim protikandidatom tudi predlagali občinskemu svetu v izvolitev.

Tako kot je bil Bojan Kekec pred štirimi leti primeren kandidat za direktorja Komunale, ker je bil član stranke SDS, ki je podprla župana pred drugim krogom volitev leta 2006, tako je bil v tem mandatu Tomaž Kovačič primeren kandidat, saj je pred drugim krogom volitev stopil v županovo koalicijo. Sedanjih oblastnikov ni motilo, da je bil Kekec vsaj že več desetletij zaposlen na Komunali, Kovačič pa se je z gasilskimi problemi ukvarjal zgolj kot prodajalec alarmnih sistemov. Tako kot je bil Perhaj pred osmimi leti primeren za direktorja GRC, tako je sedaj povsem neprimeren. Pač ni več vodilni član koalicijske stranke.

 

Oznake: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,

Rubrika: ČUVARJEV IZBOR, IZPOSTAVLJENO, Zgodbe

Komentiranje je zaključeno.