MARCEL ŠTEFANČIČ PREDSTAVIL MALI KATALOG TRIKOV ZA NIZKO-PRORAČUNSKE FILME

| 29/08/2012

Če hočeš biti danes slovenski režiser in če hočeš snemati filme, in to veliko filmov, potem moraš poznati trike, s katerimi film narediš cenejši. In tak katalog trikov je predstavil Marcel Štefančič v okviru Novomeške filmske šole NOFIŠ v knjigarni GOGA, danes, 29. avgusta 2012.

Denimo, šokanten dokumentarec The Bridge je nastal tako rekoč brez budžeta. Eric Steel je na, ob in pod slavni Golden Gate Bridge postavil več digitalnih kamer in jih tam pustil snemati eno leto. Nastal je film, ki je prikazoval samomorilce, ki, kot je znano, za lokacijo zadnjega skoka množično izberejo prav ta nemara najslavnejši most na svetu. Nastal je film, posnet tako rekoč brez denarja. Scenografija je bila zastonj. Igralci so bili zastonj. Kostumi so bili zastonj.

Rešitev za slovenske režiserje, ki čakajo na filmski sklad, da jim omogoči snemanje? Nekateri slovenski filmarji so za Štefančiča kot igralci nogometa, ki bi radi igrali samo velike tekme in nič trenirali. Prepričan je, da mora vsak filmar snemati, in ker seveda v Sloveniji vedno primanjkuje denarja, je potrebno snemati nizko-proračunske filme.

In idej ne manjka. Nasprotno, Štefančič je prepričan, da poceni filme, ki bi morali nastati v Sloveniji, snemajo drugi. Drugi narodi tako rekoč kradejo slovenske filme, filme, ki imajo slovensko tematiko. Na primer, film Frozen, ki govori o dveh tipih in eni ženski, ki obtičijo na žičnici, sredi zime, potem ko zaprejo smučišče. Na sedežnici preživijo celo noč v strašanskem mrazu, sredi tulečih volkov. Ali ne bi tak film moral nastati v Sloveniji, ki je prepredena s smučišči in žičnicami, se je vprašal predavatelj?

Ali pa francoski film Vrtoglavica, ki govori o francoskih turistih, ki pridejo na hrvaško, tam pa jih začnejo terorizirati lokalci, ki ne marajo turistov. Spet tipična zgodba, ki bi lahko postala tudi slovenski film. Ali pa film Descent, ki govori o ekspediciji v jamo, ki se sprevrže v horror zgodbo. Spet film, ki bi lahko bil posnet tudi v Škocjanskih jamah, če hočete. In kdo bo danes posnel balonarski film – tema, ki se ponuja tako rekoč sama od sebe.

Kakšni so dobri triki za znižanje proračuna filma? Štefančič se je tu naslonil na bogato tradicijo tako imenovanega B-filma, nizko-proračunskih filmov, ki so nastajali predvsem v Hollywoodu. Dober trik je na primer posneti cel film v enem samem kadru. To pomeni, da snemanja traja pač en sam dan. Prav gotovo velik prihranek pri stroških. Izjemne nizko-proračunske trike je poznal režiser Roger Corman. Posnel je, denimo, film Atlas, leta 1961, se prvi v času, ko so bili v modi mitološki spektakli. Corman je hotel posneti spektakel, vendar je bil brez denarja. Zgodba govori o bojih antičnih superjunakov. Snemal je v Grčiji, vendar zaradi pomanjkanja denarja ni dobil dovoljenja za snemanje na Akropoli, ampak zgolj pri nekih ruševinah. Zagato je rešil tako, da je spremenil scenarij, dodal nekaj dialogov. Tako Atlas vpraša Praksimeda: „Zakaj je tukaj vse razsuto?“ Praksimed odgovori: „Ker tukaj že 600 let divja vojna.“ Ker Corman ni imel denarja za veliko število statistov, seveda ni mogel uprizoriti množičnega vojaškega prizora zaključne bitke. Zato je na vprašanje, kako bo zmagal s tako malo vojaki, Praksimed pojasnil: „V boju so lahko uspešne samo majhne, mobilne enote!“ Skratka, nasvet slovenskih filmarjem: „Če nimaš denarja, spremeni scenarij!“

Corman je med drugim kupil ruske filme, ki so nastajali v šestdesetih letih. Rusi so bili znani po tem, da so takrat delali izjemne posebne efekte, celo boljše od hollywoodskih. Corman je posnel nekaj interierjev, nekaj dialogov, iz ruskih filmov pa je izrezal prizore s posebnimi efekti in tako dobil spektakularen film za zelo malo denarja.

Nek drug režiser se je vozil naokoli in s kamero iskal prizore, kot so prometne nesreče, požari in podobno. Ko jih je dobil dovolj, jih je uporabil v filmu. Tako je na poceni način prišel do tistih kadrov, ki so sicer lahko najdražji.

Režiser Waters je, ko se je začelo snemanje, zažgal bivalnik, namenjen njegovi filmski ekipi. Ko so na sceno prišli gasilci in policisti, je vse skupaj posnel. Imel je požar, imel je gasilce in imel je policiste, vse tako rekoč zastonj.

Ed Wood, po mnenju mnogih najslabši režiser vseh časov, je nekoč, ker ni imel denarja, uporabil igralca, ki je igral dva lika; tako tistega, ki je streljal, kot tudi tistega, ki je padel pod streli prvega.

Režiserji B grozljivk so v filmu potrebovali pošast. Kako jo narediti bolj preprečljivo, če nimaš denarja? Tako da se kamera, kadar je v kadru pošast ves čas sunkovito stresa. Tako se ne vidi, da gre za poceni lepljenko iz papirja … Ali pa: zakaj v poceni grozljivkah tako pogosto vidimo zombije? Zato ker zombi pač ne stane veliko – statisti morajo pač samo malce bolj čudno hoditi!

In še en trik za vse neizkušene režiserje, ki nujno delajo veliko napak. Rešitev je v tako imenovanem „found phootagge“ filmih. Zgodba teh filmov je ponavadi v tem, da neka skupina ljudi izgine, vse, kar ostane za njimi so neki posnetki. Potem ko gledalec gleda te najdene posnetke, oprosti režiserju, da so posnetki slabo narejeni, saj nihče od običajnih lljudi ne pričakuje da bodo delali vrhunske kadre. Trik je seveda v tem, da lahko tako tudi neizkušen režiser naredi film, ki mu nihče ne more očitati amaterskosti. (FOTOGRAFIJE MATEJ POVŽ, DUŠAN SMODEJ)

VČERAJ NA NOFIŠU JONAS ŽNIDARŠIČ, DANES KLEMEN DVORNIK IN PODELITEV ZLATEGA BORCA

Delavnica, ki se odvija v sklopu Novomeške filmske šole, dobiva svojo obliko. Po delavnici scenarija, ki jo je vodil Vlado Škafar, je včeraj delavnico igre prevzel Jonas Žnidaršič. Danes se bo delavnici mudil novomeški režiser Klemen Dvornik, čigar film Kruha in iger, je bil predvajan na večerni projekciji pred klubom LokalPatriot. Projekciji je sledil kratek pogovor s režiserjem. Že v popoldanskih urah se je v Novem mestu mudil Marcel Štefančič, ki je predaval o prihodnosti nizkoproračunskega filma v Sloveniji.

Danes bo Novomeška filmska šola, ob 20.30 pred klubom LokalPatriot, prvič podelila nagrado Zlati borec za kratki film. Borci za ideje je natečaj in nagrada festivala Novomeška filmska šola, ki jo letos prvič podeljujejo za najboljši mladinski kratki film. Sodelovali so lahko umetnice in umetniki stari od 15 do 29 let. Ogledali si bomo finalni izbor prijavljenih filmov ter razglasili zmagovalca po izboru strokovne žirije.

Po Borcih za ideje se bo na odru kluba LokalPatriot predstavil Jernej Zoran z Ministrstvom resnice. Premierna predstavitev novega albuma novomeškega kitarista Jerneja Zorana bo popestrena z gosti in programom, ki bo lokal in global patriotsko obarvan. Album Stratosfera, ki je izšel pri založbi Menart, je Jernej že pospremil s singli Tisočletja, Poljubi me in Vegas, ki so se že dobra usidrali v poslušalskih ušesih, predvsem s prepoznavnim glasom pevke Lare Pureber. Jernej je, kot pri vseh skladbah na albumu, poskrbel za glasbo, besedilo, aranžma, produkcijo, kitare in bas. Bobne je odigral Miha Recelj. Na koncertu ga poleg omenjenih spremljajo še: Sebastjan Podlesnik-bas in Jernej Šuštaršič-klaviature.

TOREK  V ZNAMENJU ŠKAFARJA, PELKA, GAZVODE IN NEW WAVE SYRIA

Torek, 28. avgust, je sicer minil s pravim začetkom dela na filmski delavnici, kjer so se predvsem posvečali režiji. Delavnico je vodil Vlado Škafar. Obiskovalce je navdušila večerna projekcija Izleta, ki ga je režiral domačin, Nejc Gazvoda. Dan se je zaključil z nastopom eksplozivnega dvojca New Wave Syria, ki sta s svojim nastopom tudi uradno otvorila festival Muzejski vrtovi.

V popoldanskih urah so se obiskovalci lahko udeležili tudi predavanja Stojana Pelka.

 

 

 

 

Oznake: ,

Rubrika: ČUVARJEV IZBOR, IZPOSTAVLJENO, Zgodbe

Komentiranje je zaključeno.