LOKALNE VOLITVE 2014 (5): DOLOČANJE LIST KANDIDATOV IN POGOJI ZA VLOŽITEV KANDIDATNIH LIST

| 01/05/2014

lokalne-volitve-2014-5Na državnozborskih volitvah v glavnem nastopajo samo stranke, saj so pogoji za nastop nestrankarskih list izjemno ostri. Za nastop na državnozborskih voitvah morajo namreč nestrankarske liste zbrati polnih 1000 podpisov v vsaki izmed osmih volilnih enot (skupaj 8000). Drugače je na lokalnih volitvah, na katerih pogoji za vložitev nestrankarskih kandidatnih list niso tako zahtevni. Zato lahko stranke na lokalnih ravneh pričakujejo hudo konkurenco (velikokrat navideznih) „neodvisnih“ kandidatov.

Stranke in skupine volilcev so oziroma še bodo polno angažirana s sestavljanjem kandidatnih list. Liste morajo biti pravilno vložene najkasneje 25. dan pred dnevom glasovanja na občinske volilne komisije. (Kdaj bo to, bo znano, ko bo razpisan datum volitev. Povezava na prispevek.)

Politične stranke imajo lažje delo

Politične stranke morajo kandidatne liste sestaviti skladno s svojimi pravili, ki so določena bodisi v statutu posamezne stranke in/ali s posebnimi pravili. Oboje mora biti seveda skladno z zakonom o lokalnih volitvah. Slednji določa, da lahko pri sestavljanju liste sodelujejo samo tisti člani stranke, ki imajo naslov stalnega prebivališča v občini, v kateri stranka vlaga kandidatno listo. Prav tako mora biti lista kandidatov obvezno določena s tajnim glasovanjem.

lokalne-volitve-2014-zenske-kvotePoseben članek bomo namenili sami sestavi liste, se pravi t. im. „ženskim kvotam“ in vprašanju, ali smejo na listah nastopiti tudi tujci. Ni pa odveč opomba, da mora biti število kandidatov na posamezni listi največ toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v posamezni občini (oz. volilni enoti). To pomeni, da jih je lahko tudi manj.

Nestrankarske liste bodo zbirale podpise volilcev

Pri sestavljanju nestrankarskih list seveda veljajo drugačna pravila. Skupine volilcev, ki bodo želele vložiti nestrankarsko listo, bodo imele dodatno nalogo. Zbrati morajo namreč zadostno število podpisov volilcev in jih pravočasno vložiti skupaj s kandidatnimi listami.

Število podpisov, potrebnih za vložitev nestrankarske liste je bilo predmet številnih polemik in celo ustavnega spora. Za vložitev kandidature trenutno velja ureditev, da je za vložitev županske kandidature potrebno število podpisov vsaj dva odstotka od števila volivcev v občini, ki so glasovali na zadnjih rednih volitvah za župana. Za vložitev kandidature za občinski svet pa je potrebno število pospisov najmanj 1 % podpisov glede na število volivcev, ki so glasovali pred štirimi leti.

V MONM potrebni 303 podpisi za župana, 152 za občinski svet, v MOLJ 1005 in 2010

Za lažjo predstavo lahko vzamemo Mestno občino Novo mesto. Pred štirimi leti je pri nas glasovalo 15.127 volilcev. To pomeni, da je za vložitev kandidature za župana potrebno zbrati najmanj 303 podpise. Za vložitev kandidatne liste za občinski svet pa je potrebnih 152 podpisov. Če vzamemo še drugi primer, v MO Ljubljana je leta 2010 glasovalo 100.480 volilcev. Se pravi, da bo za vložitev nestrankarske županske kandidature potrebno zbrati vsaj 2010 podpisov. In za nestrankarsko isto za občinski svet bo potrebno zbrati vsaj 1005 podpisov.

Romi in manjšine po 15 podpisov

Tam, kjer bodo volili tudi predstavnika manjšin in/ali romskega svetnika, velja pravilo, da lahko kandidaturo vloži skupina 15 volilcev. Kandidaturo lahko vloži tudi organ društvene organizacije Romov v občini.

Burna zgodovina nestrankarskih list

Sicer pa določba zakona o lokalnih volitvah, ki govori o potrebnem številu podpisov za vložitev nestrankarske kandidature dokaj burno zgodovino. Leta 2005 je državni zbor to število bistveno dvignil, nato je ustavno sodišče leta 2006 te spremembe razveljavilo, navsezadnje pa je državni zbor sprejel sedaj veljavno odločitev.

Če v člankih opazite kakršno koli napako ali če imate glede lokalnih volitev kakršno koli vprašanje, nas kontaktirajte prek spodnjega foruma ali na naslov uredništva: urednistvo(afna)cuvar.si.

In ozadje vseh teh sprememb? Ob tem, ko na lokalnih volitvah določimo funkcionarje občinskih oblasti, imajo lokalne volitve tudi širši politični pomen. Predstavljajo namreč nekakšen barometer priljubljenosti političnih strank v obdobju med dvema državnozborskima volitvama. Lokalne volitve so velikokrat signal opoziciji, da je bodisi na dobri bodisi na slabi poti, za predsednika vlade pa je slab rezultat na lokalnih volitvah priložnost, da zamenja katerega izmed ministrov.

Nestrankarske liste: trn v peti in hkrati orodje strankarstva

Ta obračun pa vedno nekoliko zamegli nastop nestrankarskih list in kandidatov. Le-ti namreč praviloma na lokalnih volitvah igrajo bistveno večjo vlogo kot na državnih. Dobre primere, kako močne so nestrankarske liste najdemo tako rekoč povsod. Jankovič in Popovič sta župana, ki sta kandidaturo vložila s pomočjo zbiranja podpisov volivcev. V Novem mestu sta v mandatu 2002 – 2006 v občinskem svetu sedeli dve močni listi, Lista za Dolenjsko in lista Francija Koncilije, ki sta imeli po štiri svetnike. Poleg tega je imelo Društvo Novo mesto dva svetnika, enega svetnika pa je imela Športna lista. Skupaj torej 11 svetnikov. V mandatu 2006 – 2010 se je število nestrankarskih svetnikov zmanjšalo. So pa še vedno v občinskem svetu kar štiri nestrankarske liste, ki imajo skupaj pet svetnikov.

Moč nestrankarskih list nikakor ni pogodu političnim strankam vseh polov. Poleg tega drži trditev tedanje vlade, da imajo občinski sveti zaradi velikega števila list dokaj razdrobljeno sestavo. Novomeški občinski svet je imel tako v mandatu 2006 – 2010 v svoji sestavi kar 13 različnih list. Res je tudi to, da so nestrankarske liste velikokrat le krinka bodisi za osebne interese bodisi za strankarske interese. Tipičen primer je spet Novo mesto, kjer se vsake štiri leta pojavi t. im. „Športna lista“, za katero pa vedno stojijo veljaki vladajoče stranke, ki skušajo na ta način mobilizirati dodatno število volilcev.

Leto 2005: Brutalen poskus onemogočanja nestrankarskih kandidatur

Zaradi teh anomalij (ki pa seveda nikakor ne veljajo v vseh primerih) so politične stranke združeno poskušale omejiti možnost nastopanja nestrankarskih list s tem, da so zaostrile kriterije, pod katerimi je bilo moč vložiti kandidaturo. Po prvotnem zakonu o lokalnih volitvah je nestrankarsko kandidaturo lahko s podpisi vložilo zgolj 15 volivcev, ki so imeli stalno prebivališče v posamezni občini. Za župana je bilo potrebno zbrati od 50 do 250 podpisov, odvisno od števila volivcev v posamezni občini. Se pravi, da je bilo vlaganje kandidatur dokaj nezahtevno naloga, ki je omogočala praktično vsakomur, da je nastopil na volitvah. .

Konec leta 2005 je državni zbor močno zaostril pogoje. Dvignil je število podpisov na dva odstotka vseh volivcev oziroma največ 2500. Določilo je veljalo tako za vložitev kandidatne liste za občinski svet kot za volitve za župana. V primeru Mestne občine Novo mesto bi to danes pomenilo, da mora neka nestrankarska kandidatna lista oziroma nestrankarski župan zbrati nekaj več kot 560 podpisov volivcev, saj ima MONM nekaj čez 28 000 volivcev.

Absurdni odločitvi se upre Stanislav Holc iz Maribora in zmaga

To pa je bila pravzaprav, vsaj kar zadeva volitve v občinski svet, dokaj absurdna odločitev. To bi namreč pomenilo, da mora neka lista zbrati več podpisov za samo vložitev liste, kot jo potrebuje za to, da se uvrsti v občinski svet. Slovenska nacionalna stranka je v novomeški občini npr. leta 2006 prejela samo 458 glasov, a je to zadostovalo za pridobitev enega mandata. Se pravi, da je prejela manj glasov, kot bi bilo potrebno za vložitev nestrankarske kandidature. Očitna nepravičnost.

Preberite tudi:

Kdaj bodo volitve?

Splošne značilnosti volilnega sistema

Volilni sistem za županske volitve

Volilni sistem za volitve v občinske svete

Preferenčni glas

Enakomerna zastopanost spolov oz. “ženske kvote”

Volilna pravica za tujce

Zato ni presenetljivo, da je tik pred lokalnimi volitvami leta 2006 ustavno sodišče ugodilo pritožbi nestrankarskega svetnika Stanislava Holca iz Maribora in drugih pritožnikov, ki so zahtevali razveljavitev te določbe.

Sodišče je Holcu ugodilo v tistem delu, ki se nanaša na zbiranje podpisov za vložitev liste kandidatov za občinski svet v občinah, kjer se glasuje po proporcionalnem sistemu, ne pa tudi v občinah, kjer se glasuje po večinskem modelu, kakor tudi ne pri volitvah za župana.

To je nekoliko ohladilo parlamentarne stranke. 6. julija 2007 so tako sprejeli zaostritev kriterijev za kandidiranje, ki pa je vendarle razumnejša od prvotne namere. Po novi ureditvi je potrebno število podpisov le še 1 % od števila volivcev (oziroma 2 odstotka v primeru volitev za župana). In to ne od vseh volivcev, ampak samo glede na število tistih, ki so glasovali pred štirimi leti.

Rubrika: LOKALNE VOLITVE 2014

Komentiranje je zaključeno.