LOKALNE VOLITVE 2014 (4): VOLINI SISTEM ZA VOLITVE V OBČINSKI SVET

| 29/04/2014

lokalne-volitve-2014-4Volitve za župana v vseh občinah potekajo na enak način. Drugače pa je pri volitvah v občinski svet. Občine so zelo različnih velikosti, pa tudi po nekaterih drugih značilnostih se zelo razlikujejo, zato se je zakonodajalec odločil, da bo uporabil različne volilne modele.

V manjših občinah je v veljavi večinski volilni sistem, v večjih občinah pa proporcionalni. Meja je določena s številom članov občinskega sveta – če jih je 12 ali manj, potem je sistem večinski. Bistvena razlika med obema sistemoma je v tem, da se pri večinskem sistemu glasuje o posameznikih, pri proporcionalnem sistemu pa o strankah.

Manjše občine – večinski model

Pri manjših občinah se torej uporabi večinski sistem. Glasuje se torej neposredno o kandidatih. V Sloveniji imamo enokrožni sistem relativne večine. Izvoljen je tisti kandidat (ali več kandidatov, če se jih voli več), ki dobi največje število glasov. Občine so sicer lahko razdeljene bodisi v eno ali pa (praviloma) več volilnih enot. Iz vsake volilne enote je lahko izvoljen eden ali več občinskih svetnikov. Zanimiva situacija je v občinah oziroma volilnih enotah, kjer se glasuje o več kandidatih. Volilec ima toliko glasov, kot je kandidatov, izvoljenih iz te volilne enote. To pomeni, da lahko glasove razporeja tudi med kandidate, ki sicer pripadajo različnim političnim opcijam. Lahko uporabi celo manj glasov, kot mu je na voljo, vendar vsaj enega.

Večje občine: Zapleteni sistemi delitve mandatov

V večjih občinah je stvar bolj kompleksna. Stranka dobi toliko mandatov (sedežev v občinskem svetu), kolikor je njen odstotek glasov. Ker se odstotki glasov ne morejo neposredno prevajati v število sedežev, so v uporabi različni sistemi delitve glasov.

Preberite tudi:

Kdaj bodo volitve?

Splošne značilnosti volilnega sistema

Volilni sistem za županske volitve

Določanje list kandidatov in pogoji za vložitev kandidatnih list

Preferenčni glas

Enakomerna zastopanost spolov oz. “ženske kvote”

Volilna pravica za tujce

Občine se razlikujejo glede na to, ali volitve v njej potekajo v eni ali v več volilnih enotah. Če je volilna enota samo ena, potem se uporablja d´Hondtov sistem. Če pa je volilnih enot več, potem se mandati dodelijo listam kandidatov na dveh ravneh. Najprej na ravni volilnih enot, nato pa še na ravni občine. Na ravni volilne enote se mandati delijo na podlagi Harejevega količnika. Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah pa se razdelijo na podlagi d´Hondtovega sistema.

Podrobneje poglejmo D´Hondtov sistem. Število glasov, ki jih dobi posamezna lista, se deli z vsemi števili od 1 do skupnega števila vseh svetnikov. Mandati se nato dodelijo posameznim listam glede na zaporedje najvišjih količnikov. Zapleteno in hkrati ne vedno pravično.

Vzemimo enostaven primer. Denimo, da je skupno število vseh veljavnih glasovnic v neki občini 12.000, občinski odlok pa določa, da se voli 12 svetnikov po proporcionalnem sistemu v eni volilni enoti. Se pravi, imamo pomanjšan novomeški model.

Stranka A dobi 4500 glasov. Njeni količniki so torej 4500, 2250, 1500, 1125, 900, 700 itd.. Dobili smo jih tako, da smo število 4500 delili z 1, 2, 3, 4, 5 itd. Stranka B dobi 4000 glasov. Njeni količniki so torej 4000, 2000, 1333, 1000, 800 itd.. Stranka C dobi 1800 glasov (količniki 1800, 900, 600 itd.). Stranka D dobi 1750 glasov (količniki 1750, 875, 583 itd.). Stranka E pa dobi 150 glasov (količniki 150, 75, 50 itd.).

Sedaj moramo pogledati, pri katerih strankah je zapisanih 12 najvišjih količnikov. Ugotovimo, da bo stranka A dobila pet svetnikov, B bo dobila štiri, C bo dobila dva svetnika, D enega, E pa nobenega. Načeloma drži, da je vsaka stranka dobila sorazmeren delež občinskih sedežev, glede na rezultat volitev.

Toda prihaja tudi do „krivic“. Stranka A je na volitvah prejela 37,5 odstotka glasov, v občinskem svetu pa bo zasedala 41,66 % sedežev. Stranka B ohranja razmerja 33,33 odstotka. Stranka C je iz 15 odstotkov na volitvah skočila na 16,66 v občinskem svetu. Toda stranka D je iz 14 odstotkov na volitvah padla na samo 8,33 odstotka v občinskem svetu.

Tak „tragičen“ primer se je pred osmimi leti v Novem mestu zgodil listi Miloša Dularja. Ta lista je dobila 852 glasov, kar je pomenilo 5,33 odstotka. To je bilo samo za 0,30 % ali 78 glasov manj kot Nova Slovenija. Zaradi uporabe količnikov pa je NSi dobila dva svetnika, lista Miloša Dularja pa samo enega – enako kot SNS, ki je prejela samo 2,87 odstotka glasov.

Osvežimo si spomin, kako je bilo pred štirimi leti v Mestni občini Novo mesto. Na volitvah je nastopila kar 20 list. 13 list se je uvrstilo v občinski svcet. Največ glasov je prejela SDS (16,61 % in 6 sedežev). Sledila je ZzD (10,12 %, 4), SLS (9,85 %, 3), DeSUS (8,63 %, 3), Gremo gor – Lista Gregorja Macedonija (7,58 %, 2), SD (7,21 %, 2), LDS (6,04 %, 2), Zares (5,64 %, 2), NSi (3,85 %, 1), Športna lista (3,63 %, 1), SNS (3,60 %, 1), Radi imamo Novo mesto in podeželje (3,50 %, 1) in Lista krščanskih demokratov Dolenjske (2,61 %). Ostale liste niso presegle praga.

Prednosti in slabosti večinskega volilnega sistema

Večinski sistem ima seveda svoje prednosti in slabosti. Omogoča stabilnost in ponavadi tudi nemoteno kontinuiteto delovanja občinskega sveta. Prav tako večinski volilni sistem omogoča tesnejšo vez med občinskim svetnikom in volilci. Pri večinskem sistemu namreč volimo kandidate, pri proporcionalnem sistemu pa stranke. Največja slabost večinskega sistema pa je v tem, da pride do delitve sedežev, ki ni povsem v skladu z volilnimi izidi.

To je tudi glavna prednost proporcionalnega sistema. Omogoča sorazmerno razdelitev sedežev, skladno z voljo volilcev. Slabost je v tem, da je nestabilnost političnega sistema večja, prav tako je manjša povezanost med svetniki in volilci, saj ne volimo oseb, ampak stranko. Poleg tega je proporcionalni sistem – vsaj pri tehnični izvedbi delitve mandatov – tudi bolj zapleten in nerazumljiv povprečnemu volilcu.

 

Če v člankih opazite kakršno koli napako ali če imate glede lokalnih volitev kakršno koli vprašanje, nas kontaktirajte prek spodnjega foruma ali na naslov uredništva: urednistvo(afna)cuvar.si.

 

Oznake:

Rubrika: LOKALNE VOLITVE 2014

Komentiranje je zaključeno.