LOKALNE VOLITVE 2014 (2): VOLILNI SISTEM – SPLOŠNE ZNAČILNOSTI

| 29/04/2014
Zanimivo je zgodovinsko dejstvo, da so lokalne volitve v sodobni zgodovini starejše kot državne. Potekale so namreč že v času, ko so se organi na ravni države oblikovali še po drugih načelih, na primer po dedovanju ali po položaju ali na kak drug, nedemokratičen način.

Zanimivo je zgodovinsko dejstvo, da so lokalne volitve v sodobni zgodovini starejše kot državne. Potekale so namreč že v času, ko so se organi na ravni države oblikovali še po drugih načelih, na primer po dedovanju ali po položaju ali na kak drug, nedemokratičen način. Na sliki legendarni ljubljanski župan Ivan Hribar (slika Ivana Kobilica, Mestni muzej Ljubljana).

Jeseni bomo volili nove župane, nove občinske svete in nove svete krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti. To, kar so državnozborske volitve za državo, so lokalne volitve za občine. Odločamo o tem, katere osebe in stranke bodo predstavljale našo voljo v občini, v kateri živimo.

Odločanje o usodi občine in barometer razpoloženja volilcev

Lokalne volitve imajo v običajnih okoliščinah dva pomena. Seveda gre v prvi vrsti za to, da volilci odločamo o tem, na kakšen način bo vodena občina in katere osebe bomo izvolili. Občinska politika ima v nasprotju s splošnim prepričanjem močan vpliv na kvaliteto življenja občank in občanov. Drugi pomen lokalnih volitev je v tem, da predstavljajo nekakšen barometer razpoloženja volilcev. Ponavadi so namreč izvedene sredi mandata državnih organov. Seveda se bo letos očitno zgodila povsem nova, dosedaj neznana dinamika, saj bodo na ravni države bržkone potekale predčasne volitve, zelo verjetno celo istočasno z lokalnimi volitvami.

Splošna načela veljajo tudi za lokalne volitve

Volilni sistem na lokalni ravni je nekoliko poenostavljena različica volilnega sistema na državni ravni. Ne glede na razlike seveda tudi zanj veljajo načela sodobnih demokratičnih volilnih sistemov. To so načela splošne in enake volilne pravice, neposrednega glasovanja, svobodne volilne pravice in tajnosti glasovanja. Posebnost lokalnih volitev je v tem, da razširja volilno pravico tudi na tujce.

V Sloveniji se občinski sveti volijo neposredno. V manjših občinah (kjer je število članov občinskega sveta manjše od 12) se volitve izvajajo po večinskem sistemu), v ostalih pa po proporcionalnem sistemu. Volitve za župana potekajo po sistemu absolutne večine, oziroma po dvokrožnem modelu. (Več o volitvah v občinski svet v posebnem prispevku.)

Ponekod župane volijo posredno

V ospredju lokalnih volitvah so seveda volitve za župana. Župan ima na ravni občine namreč podobno vlogo kot predsednik vlade na ravni države. Občinski svet igra vlogo občinskega parlamenta. Za razliko od Slovenije so v nekaterih starejših demokracijah volitve za župana posredne, to pomeni, da ga izvoli občinski svet. To ni povsem brez smisla, saj je s tem župani in občinskim svetom stkana veliko močnejša vez kot sicer.

Nevarnost „kohabitacije“

S tem se tudi izključi možnost, da bi občino vodili župani, hkrati pa bi imeli v občinskem svetu večino njegovi politični nasprotniki (t. im. kohabitacija). To lahko seveda pripelje do bolj ali manj hudih blokad odločanja. Tovrstni primeri so se v Sloveniji že zgodili (npr. tudi v Novem mestu, v devetdesetih letih za časa županovanja Francija Koncilije, v Trebnjem v več zaporednih mandatih, v tem mandatu pa imajo tak primer npr. v Kočevju, kjer se nestrankarskemu županu Prebiliču zoperstavlja občinski svet, kjer imajo vodilno vlogo Socialni demokrati).

Preberite tudi:

Kdaj bodo volitve?

Volilni sistem za županske volitve

Volilni sistem za volitve v občinske svete

Določanje list kandidatov in pogoji za vložitev kandidatnih list

Preferenčni glas

Enakomerna zastopanost spolov oz. “ženske kvote”

Volilna pravica za tujce

Kljub tem nevarnostmi se v čedalje več državah in seveda tudi v Sloveniji županske volitve izvajajo po sistemu neposrednih volitev. Ponekod imajo sistem relativne večine, ki pa ima kar nekaj slabosti. Edina prednost tega sistema je v njegovi enostavnosti, saj je seveda potreben samo en krog, izvoljen je namreč kandidat, ki na volitvah dobi največje število glasov, tudi če je le-to nižje od 50 odstotkov. Seveda je slabost tega sistema v tem, da je tak župan vendarle izvoljen z manjšino glasov, zato je njegov položaj šibak, še posebej v odnosu do občinskega sveta.

Sistem z absolutno večino v večini primerov pomeni, da sta potrebna dva kroga, pri čemer se v drugi krog uvrstita kandidata, ki dobita najvišje število glasov. Kadar nastopijo izrazito prepričljivi kandidati (npr. Janković v Ljubljani, Šrot v Celju, Popovič v Kopru) je lahko stvar končana tudi že v prvem krogu.

Župan ima v sistemu z absolutno večino večjo legitimnost. Nevarnost kohabitacije se delno preprečuje s tem, da sistem stranke prisili, da se v večini primerov pred drugim krogom povežejo v koalicije. S tem zagotovijo zmagovitemu kandidatu večino, ki jo potrebuje za udobnejše vladanje. Kot smo omenili zgoraj, pa se to ne zgodi vedno.

Zakonodaja

Sistem lokalnih volitev se v določeni meri opira na sistem državnih volitev ter na ureditev lokalne samouprave. Zakon o lokalnih volitvah se torej po eni strani opira, dopolnjuje in spreminja Zakon o lokalni samoupravi, glede tehnične in organizacijske plati pa sledi tudi Zakonu o volitvah v Državni zbor. Slednje velja še posebej za sestavo in način dela volilnih organov, potrjevanje kandidatur, način glasovanja in postopek ugotavljanja volilnih izidov. Poleg omenjenih zakon izvedbo lokalnih volitev opredeljujejo tudi Zakon o evidenci volilne pravice in Zakon o volilni kampanji.

Če v člankih opazite kakršno koli napako ali če imate glede lokalnih volitev kakršno koli vprašanje, nas kontaktirajte prek spodnjega foruma ali na naslov uredništva: urednistvo(afna)cuvar.si.

Oznake:

Rubrika: LOKALNE VOLITVE 2014

Komentiranje je zaključeno.