KROŽIŠČE: JE ZAPRTJE MESTNEGA JEDRA ZA PROMET REŠITEV ZA NJEGOVO OŽIVITEV

| 26/06/2012

Staro mestno jedro Novega mesta je z odprtjem Qlandije in odhodom Müllerjeve trgovine z Glavnega trga doživelo nov šok. O ukrepih, ki bi v mestno jedro vrnili življanje, se govori že desetletje. Prav toliko časa se kot eden možnih ukrepov navaja zaprtje prometa skozi središče mesta. In prav toliko časa se na tem področju ni zgodilo prav nič. Mestna občina Novo mesto je že leta 2001 pri podjetju Acer izdelala prometno študijo. V njej je zapisano stališče, da bi omejevanje prometa v mestnem jedru pripeljalo do prometnih „zamaškov“. Zaprtje mestnega jedra za promet bo možno šele, ko bo zgrajena južna obvoznica in ko bo zgrajen most med Brodom in Srebrničami, so ugotavljali. Glavni trg namreč nima le funkcije (zamirajočega) upravnega, trgovskega, kulturnega in stanovalskega središča, ampak je tudi prometna tranzitna pot, ki povezuje levi in desni breg Krke.

Čeprav so tisti občani, ki ne živijo v mestnem centru, naklonjeni zaprtju mestnega centra, to ne velja za tamkajšnje trgovce in stanovalce. Vsaj če sodimo po raziskavi, ki jo je Mestna občina Novo mesto naredila leta 2005. Anketa je pokazala, da so stanovalci in lastniki lokalov v mestnem jedru večinoma proti zaprtju.

Je torej vsaka sprememba prometnega režima v mestnem jedru nesmiselna oziroma kateri bi bil tisti ukrep, ki bi v mesto vrnil življenje? To vprašanje smo postavili našim sogovornikom. Odgovorili so direktor zavoda za turizem Ivan Kuljaj, konservator Tomaž Golob, občinski svetnik Gregor Macedoni ter prebivalka Glavnega trga in lastnica čajarne in delikatese Jana Murgelj.

IVAN KULJAJ: Sedanje stanje je z dejstvi ilustrirano že v uvodu. Dejstvo pa je tudi, da tega stanja ne bo moč več prepuščati stihiji. Če hočemo delati poteze, moramo imeti vizijo. Je rešitev v zaprtju Glavnega trga za promet? Mogoče, nekoč. Prej pa je potrebno postoriti še marsikaj drugega. Najprej zgraditi garažno hišo pod Kapitljem, v katero bo moč pospraviti mirujoči promet z Glavnega trga in Rozmanove ulice. Kot je načrtovano, še letos izbrati enega od štirih ponujenih idejnih predlogov za prenovo tržnice in jo potem do konca tega mandata tudi dejansko prenoviti in ji dati program. In v tem programu obvezno misliti na mlade z vzpostavitvijo stalnega večernega »žur« prostora. Hkrati s prenovo tržnice prenoviti celoten kare tržnice, pri čemer je potrebno privabiti in aktivirati privatni kapital. Samo ta bo poskrbel, da bo obisk tržnice primerno suportiran s številnimi uslugami, kar so iznajdljivi novomeški gostilničarji in trgovci počeli stoletja. V tem kontekstu vidim tudi priložnost za vzpostavitev elitne gostilne z dobro hrano in najboljšimi vini, ki bo odprta vsaj do 1h zjutraj. Enako velja za mestno oziroma deželno vinoteko. Potrebno je aktivirati že prenovljen Hotel Krona. Na podlagi že zastavljene projektne naloge prenoviti Glavni trg, pri čemer mislim predvsem na urbano opremo in razsvetljavo, ki v večernih in nočnih urah povzroča morbidni prostor. Občina bi morala takoj oblikovati konkreten program naseljevanja mladih družin, kajti kraj brez ljudi in otrok je mrtev kraj. Prav tako bi morali oblikovati program kulturnih dogodkov v mestnem jedru. Na tej podlagi in s primerno promocijo bi s tem, kar že imamo (Dolenjski muzej, Kapitelj, Krka, APT, Gostišče, Situla, LokalPatriot ter več drugih lokalov in gostinskih vrtov …) povzročali brend, vezali nase obisk iz bližnjih zdraviliških destinacij in širše slovenske okolice ter zagotavljali Novemu mestu vodilno regionalno turistično pozicijo. Novomeško staro jedro bi postalo meka za umetnike, kupce in obiskovalce. Šele tedaj bi vzpostavili pogoje za zaprtje prometa. Za vse to je potreben program, nekaj denarja, predvsem pa interdisciplinarno ekipo ljudi, ki ve, kaj hoče. Novo mesto s starim mestnim jedrom je bilo vedno mesto duha, ki je največ prispevalo k temu, s čimer se danes ponašamo. Prišel je čas, ko je treba vračati dolg.

TOMAŽ GOLOB: Ureditev prometa je predpogoj za načrtovanje ali prenovo kateregakoli mestnega predela. Menim, da na tem področju ni potrebno “odkrivati tople vode”. Primerov dobre prakse je več kot dovolj: če ne v Sloveniji, pa takoj za mejo. Dejstvo je, da so v vseh mestih, ki so uspešno speljali ekonomsko, socialno in ekološko prenovo mesta, morali odgovorni najprej sprejeti potrebno politično odločitev in začrtati pot ukrepov. Ljubljanski podžupan Koželj se je ob prenovi starega dela Ljubljane še kako zavedal, da ima Mestna občina Ljubljana dejanski vpliv le na urejanje odprtih javnih površin in prometa, vendar posledično tudi na ekonomske in socialne spremembe v omenjenem ljubljanskem mestnem predelu. Seveda so najprej začeli z urejanjem prometa. Praksa kaže, da v kolikor v starih mestnih jedrih omejimo tekoči promet, zagotovimo zadostno število parkirnih prostorov za obiskovalce in zaposlene na obrobju starega mestnega jedra oziroma za stanovalce znotraj zgodovinskega jedra, večino odrtih javnih prostorov pa namenimo pešcu, spodbudimo nove oblike ponudbe in družbenega življenja, ki niso primerljive z življenskim utripom mestnih predmestij. Mestna jedra enostavno ne morejo konkurirati mestni periferiji in ponudbi tamkajšnjih trgovskih centrov, kot tudi ne glede dostopnosti in potrošniško naravnani prilagodljivosti. Premorejo pa zgodovinsko tradicijo, stabilnost in identitetno prepoznavnost. In ravno to so tiste kvalitete, ki bi morale zagotavljati tako visoko socialno kakovost teh prostorov kot priložnost za izoblikovanje lastne blagovne znamke, posledično pa novih, ekonomsko zanimivih programov. V Novem mestu stopicamo na mestu tako zaradi preteklih urbanističnih napak na tem področju kot zaradi politične nesposobnosti odgovornih. Žal pa je ta le odraz dejstva, da se tako prebivalci mesta kot njegovi uporabniki z mestom slabo istovetimo. Ali zapreti Glavni trg za promet? Glede na današnje stanje prometnic v mestu in neugodne topološke razmere v mestu bi bilo to nekoliko iluzorno pričakovati. Zagovarjanje stališča, da bo z izgradnjo zahodne obvoznice mestno jedro razbremenjeno prometa, je po mojem mnenju zelo naivno, saj bosta zahodna in južna obvoznica potekali predaleč izven mesta in bosta nase vezali bolj kot ne le tovorni promet. Dejstvo je, da je Kandijska cesta še vedno najkrajša povezava med Žabjo vasjo in Brodom. Če torej Glavnega trga ni mogoče povsem zapreti za promet, pa to ne pomeni, da ni mogoče v starem delu mesta ukiniti tranzitnega prometa. Torej, sprejeti je potrebno prometno politiko, s katerim bomo zgodovinsko mestno jedro praznili in ne polnili, kot je današnja praksa. Zagotavljam, da bo v tem primeru dovolj prostora tako za pešca, promet stanovalcem ne bo moteč, mestno jedro pa nam bo vsem bolj prijazno. Le še ceniti se ga moramo naučiti.

GREGOR MACEDONI: Zaprtje mestnega jedra za promet samo po sebi ni rešitev za oživitev novomeškega mestnega jedra. Zato se v prvi fazi bolj aktivnega pristopa k oživitvi mestnega jedra zavzemam za čim večjo omejitev »tranzitnega« prometa čez Glavni trg. Omejitev bi se izvedla tako s prenovo cestnih in obcestnih površin, ki morajo že funkcionalno pokazati, da imata na teh površinah prednost pešec in kolesar, ter z zaprtjem vsaj manjšega odseka Glavnega trga od Mladinske knjige do Rotovža za avtomobilski promet. Ureditev cestnih in obcestnih površin bo posegla v število parkirišč, zato mora prometno urejanje Glavnega trga spremljati izgradnja vsaj ene garažne hiše v neposredni bližini ali v samem mestnem jedru. Če bodo ukrepi na področju prometa ob sočasnem razvoju programskih vsebin prinesli premik v vsakdanjem vrvežu starega mestnega jedra, bo smiselno razmišljati o zaprtju še večjega dela Glavnega trga za promet oz. še dodatnih omejitvah. Je pa popolna zapora prometa preko Glavnega trga vezana na celovito urejanje širše novomeške cestne infrastrukture, saj trenutni obseg le te, brez dvosmerne cestne povezave obeh bregov Krke čez Kandijski most, ne zadošča. Verjamem, da se bom enkrat v prihodnosti lahko napotil peš na Glavni trg po sredini Kandijskega mostu in preko celotnega trga izbiral med gostinskimi vrtovi ali pa nakupoval po manjših specializiranih trgovinah.

JANA MURGELJ: Novo mesto po imenu, kategorizaciji in statistiki kaže na to, da je mesto. Tudi trg ima. Le da utrip mesta ne daje tega vtisa. Saj mestno jedro ne ponuja primerjalnih prednosti pred nakupovalnimi centri ali stanovanjskimi naselji. Nasprotno, vse dražje je in bolj komplicirano. Ukinitev prometa bi bil zagotovo eden od ukrepov, ki bi predstavljal prednost. Ampak kako? V uvodniku je napisano stališče lastnikov lokalov in prebivalcev. Kot prebivalka se ne strinjam z ugotovitvijo, saj imamo od prometa samo hrup in nevarnost, ki jo povzročajo neprilagojene hitrosti. Lastnike lokalov razumem. Brez parkiranja bo promet upadel. Saj je ponudba trgovin v peš conah po ekonomski logiki drugačna. Zagotovo je težko peš domov nosti tedensko zalogo »fasunge«. Novo šalčko, čevlje, kostimček, dizajnersko lučko, buteljko vina, košaro sveže zelenjavo pa človek z veseljem nese čez mestni trg. Torej se je pri ukrepih najprej potrebno zavedati ekonomske logike današnjega časa: ponudba generira povpraševanje. Ne uživamo več tistega, kar dejansko rabimo, ampak tisto, kar se najbolj spretno in agresivno trži. To nam je pokazal Müller. In kako bi se zadeve lotila jaz? Mesto smo ljudje, ki živimo v njem. Zato je najbolj pomembno, da prevzamemo držo mesta z bogato zgodovino kulturne, zgodovinske in ekonomske prestolnice. Starih meščanov, torej ljudi z meščansko tradicijo je sicer malo. Kljub temu je potrebno ozavestiti, da je Glavni trg nekaj posvečenega za vse nas in za celo jugovzhodno regijo. Da to ni tranzitna cesta, da ni mesto za pijančevanje in izločanje. Ampak da se za na Glavni trg obleče ta fin gvant. Tukaj se gremo kulturo, druženje, izobraževanje in nakupovanje. Sem pridemo pokazat najboljše dele sebe, tu prodajamo in kupujemo najboljše, kar imamo. Ker je to najbolj elitni prostor v regiji. Tako bi za začetek mestno jedro zaprla ob vikendih. Da sploh odkrijemo potenciale mesta brez prometa. Da lahko organizatorji dogodkov iz svojih salonov pridemo na ulice in se ponudimo mimoidočim. Hkrati pa odpade slaba volja trgovcev, bank in obiskovalcev glasbene šole. Nedelje so že zdaj polne sprehajalcev. Potencialno slabe volje ostanejo obiskovalci nedeljske maše in ljudje, ki pridejo od drugod. Torej je potrebno zagotoviti parkirna mesta za te. Možnosti za parkiranje je že zdaj v neposredni bližini jedra dovolj, le spomniti je potrebno nanje. In vzporedno lahko začnemo graditi tudi mestni turizem. Saj mestna jedra živijo s turizmom. Danes avtobusi s turisti parkirajo pri Tušu, se skobacajo na splav, zapeljejo gor in dol, in se odpeljejo naprej. Kar je, glede na promet, edino varno. Mestno jedro pa ostane nedotaknjeno.

 

 

 

 

Oznake: , , , , ,

Rubrika: Krožišče

Komentiranje je zaključeno.