KRAJANI LOČNE PREVARANI: GRADNJA ŠTIRIPASOVNICE DOGOVORJENA ZA ZAPRTIMI VRATI

| 18/03/2013

locna-mackovec-3-razvojna-osV Uradnem listu RS, št. 102/2012 je bila dne 21.12.2012 objavljena Uredba o DPN za državno cesto med avtocesto A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline (v nadaljevanju Uredba o DPN), ki jo je Vlada RS sprejela na 42. redni seji. Uredba o DPN je bila sprejeta kljub utemeljenemu nasprotovanju Krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec oz. javnosti širšega lokalnega prostora v delu, ki se navezuje na lokacijo priključevanja štiripasovne ceste na obstoječe avtocestno omrežje.V letu 2008 je bila (sicer brez predstavitve javnosti) izbrana variantna rešitev na podlagi Študije variant, in sicer varianta V-vzhodna C, ki je bila na podlagi pripomb občin v istem letu tudi optimizirana (na spletni strani MZIP je še danes objavljena optimizirana varianta V-vzhodna C s priključkom štiripasovne hitre ceste na Lešnici, povezava na: http://www.mzip.gov.si/si/delovna_podrocja/prostor/prostorski_nacrti/drzavni_prostorski_nacrti/tretja_razvojna_os/).

Sprejeta Uredba o DPN pa predvideva gradnjo štiripasovne hitre ceste s priključkom na NM-Vzhod in nadalje potekom SKOZI naselji Ločna in deloma Pod Trško goro (in ne mimo!!!), ki sta naselji KS Ločna-Mačkovec in naselji, ki sta locirani v Mestni občini Novo mesto in ne izven nje (glej dokumente).

DOKUMENTI

Dopis Vladi (stran 1)

Dopis Vladi (stran 2)

Dopis Vladi (stran 3)

Dopis Vladi (stran 4)

Zabeležka sestanka

Sodba Evropskega sodišča

Krajanke in krajani Krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec (kakor tudi Strokovni odbor KS Ločna-Mačkovec) smo pristojne organe, odkar smo izvedeli za rešitev (t.j. šele na javni razgrnitvi februarja 2011) vseskozi opozarjali, da ne dovolimo umestitve hitre tranzitne ceste v urbano območje Krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec in jih pozivali, da pri načrtovanju priključka tretje razvojne osi upoštevajo veljavni Občinski prostorski načrt Mestne občine Novo mesto, po katerem je na vzhodu predvidena dvopasovna obvoznica za rešitev novomeškega prometa in ne hitra tranzitna štiripasovna cesta za rešitev »evropskega« prometa. Predmetna hitra tranzitna cesta predstavlja namreč eno izmed sekundarnih prometnih povezav, ki se navezujejo na transevropsko infrastrukturno omrežje, na V. in X. panevropski prometni koridor ter na Jadransko-Jonsko prometno os, pri čemer se bo tretja razvojna os na severu navezala na pomembna regnonalna središča na avstrijskem Koroškem, pri nas, na jugu pa bi omogočala navezavo vsega tovornega in osebnega cestnega prometa na Karlovško županijo na Hrvaškem. Zato je nedopustno oziroma neživljenjsko, da bi bil ves ta promet usmerjen skozi naselji Ločna in Pod Trško goro. Pobudnik, t.j. takratno Ministrstvo za okolje je sporno rešitev umeščanja 3. razvojne osi oprlo zgolj na gradbeno-tehnični kriterij, ki naj ne bi zadostil smernicam DARS-a. Kriterij, ki ga namreč upošteva DARS zgolj na podlagi neuradnih, neobjavljenih dokumentov (študije, ki jo je izdelalo neko podjetje) je minimalna medsebojna razdalja med posameznimi priključki v dolžini 1100 m, ki naj bi še zagotavljala prometno varnost. Zato je ugotovitev pobudnika oz. pripravljavca, da zaradi obstoječega počivališča na Starinah in predvidenega priključka na Lešnici, ta kriterij ne bi bil izpolnjen in je bilo potrebno predvideti priključek na obstoječem priključku NM-vzhod. S takšnimi pavšalnimi in enostranskimi pojasnili se krajani nismo strinjali. Glede na podatkovne baze obstoječega stanja avtocestnega omrežja je namreč zaznati, da takšni kriteriji niso bili nikoli upoštevani kot eksplicitno odločujoči, saj je v Sloveniji najmanj 10 priključkov na obstoječi AC, ki navedenih kriterijev ne izpolnjujejo (npr. najbližji je že priključek Trebnje-vzhod in takoj za njim, v razdalji cca 300 m priključek na predvideno bencinsko postajališče v smeri NM-Ljubljana).

Tudi Mestno občino Novo mesto smo pozivali, naj ne dopušča, da se načrtovane ureditve, ki ne pomenijo drugega, kakor neodgovorno ravnanje do prostora in njegovih prebivalcev, v novomeškem urbanem prostoru udejanijo.

Vse pristojne smo vseskozi opozarjali tudi na sporno nevključevanje javnosti že v začetne faze načrtovanja prostorskih rešitev. Evropsko sodišče je namreč v podobni zadevi izdalo sodbo C-416 z dne 15.1.2013 v zadevi Jožefa Križana in ostalih iz Slovaške in v sporočilu za javnost izrecno poudarilo, da mora imeti javnost pravico sodelovanja pri odločitvah prostorskega načrtovanja že od samega začetka (glej priponko).

Pobudnik t.j. takratno Ministrstvo za okolje in prostor in Vlada RS sta bila z nasprotovanjem krajanov KS Ločna-Mačkovec seznanjena, kar izhaja iz poročil Ministrstva za infrastrukturo in prostor Vladi RS, in sicer iz Poročila Vladi RS z dne 6.4.2012, Poročila o problematiki in dinamiki priprave državnih prostorskih načrtov z dne 30.5.2012, Poročila o realizaciji aktivnosti pri pripravi državnih prostorskih načrtov z dne 19.10.2012, kakor tudi iz samega Predloga Uredbe o DPN z dne 3.12.2012 (EVA: 2012-2430-0172). V Predlogu Uredbe o DPN je namreč bilo navedeno, da ostaja še vedno bistveno odprto vprašanje poseganje v mestni prostor na območju Ločne-Mačkovca ter želja Krajanov KS – Ločna-Mačkovec po prestavitvi načrtovane prostorske ureditve na nov priključek na avtocesto na območje Lešnice. Kljub temu je bila sporna Uredba o DPN sprejeta prej, kot je lahko izdano gradbeno dovoljenje za drvarnico in čudežno že naslednji dan po sprejetju objavljena tudi v Uradnem listu RS.

Strokovni odbor KS Ločna-Mačkovec je kljub temu (oziroma ravno zato) nadaljeval z aktivnostmi in med drugim opravil tudi t.i. »revizijo« postopka priprave in sprejema Uredbe o DPN in na tej podlagi ugotovil naslednje:

  • postopek priprave Uredbe o DPN se ni nadaljeval v skladu s prehodnimi določbami novega Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (vrnitev postopka priprave Uredbe o DPN v fazo razgrnitev variantnih rešitev javnosti),
  • javnosti ni bila predstavljena najustreznejša varianta (izdelana in optimizirana na podlagi Študije variant v letu 2008 in plačana z denarjem vseh nas –davkoplačevalcev) temveč je bila za zaprtimi vrati izbrana nova rešitev, ki ni smela priti v javnost (glej priponko – str.3, točka 1),
  • sprejeta rešitev ni bila izdelana na podlagi upoštevanja ustavnega načela sorazmernosti pri izbiri najustreznejše rešitve,
  • Okoljsko poročilo, ki je podlaga za sprejem rešitev v Uredbi o DPN, je bilo izdelano za povezovalno cesto Mačkovec-Cikava (kot je bilo to predvideno v Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto, t.j. za dvopasovno obvoznico) in ne za hitro štiripasovno tranzitno cesto,
  • v Uredbi o DPN je očitno namerno izpuščen opis poteka trase hitre ceste skozi naselje Ločna-Mačkovec – 5. člen (medtem ko je bilo to v vseh prejšnjih poročilih in analizah navedeno),
  • Uredba o DPN ne določa, kateri deli občinskih prostorskih aktov so spremenjeni in dopolnjeni, ter za katere ureditve se šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni občinski prostorski akti,
  • kljub zahtevi Krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec o dostopu do informacij javnega značaja, ne Ministrstvo za kmetijstvo in okolje niti Ministrstvo za infrastrukturo in prostor nista posredovala odločbe o sprejemljivosti vplivov izvedbe državnega prostorskega načrta na okolje z dne 28.9.2012, za katero je Vlada RS v Predlogu Uredbe o DPN navedla, da je bila izdana.

Postopek priprave Uredbe o DPN je v nasprotju z Ustavo RS in evropskimi predpisi, zato je bilo potrebno pozvati Vlado RS k zadržanju izvajanja in k odpravi sporne Uredbe o DPN najmanj v delu, ki se nanaša na posege, kjer je predviden potek štiripasovne hitre ceste s priključkom na avtocesto A2, na lokaciji NM-vzhod do Pogancev tako, da ne bo prizadeta možna investicijska aktivnost na delu trase od Pogancev do Malin, saj se zavedamo, da Bela Krajina nujno potrebuje ustrezno povezavo (glej priponko).

Ključno vlogo pri sprejemu predvidenega nedopustnega posega v prostor je odigrala tudi Mestna občina Novo mesto, katere naloga je med drugim tudi zaščita širšega lokalnega interesa in odgovorno urejanje svojega prostora. Mestna občina Novo mesto v nasprotju z drugimi občinami, ki v podobnih primerih zastopajo svoje prebivalce in skrbijo za smiselno umeščanje prostorskih ureditev v svoj prostor (npr. priprava DPN za obvoznico Škofljica, priprava DPN za državno cesto od Otiškega Vrha do meje z Republiko Avstrijo na Holmcu itd.) ni imela posluha ne za svoj prostor ne za svoje prebivalce. Namesto, da bi zaradi upravičenih ugovorov svojih prebivalcev nasprotovala predlagani rešitvi, je k rešitvi, dogovorjeni za zaprtimi vrati, brez sodelovanja javnosti, izdala pozitivno mnenje. Celo več – sama je predlagala rešitev, ki ni bila predstavljena javnosti ob javni razgrnitvi Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Novo mesto.

Mateja Jaklič

(Mag. Mateja Jaklič je krajanka KS Ločna-Mačkovec in podpredsednica Strokovnega odbora za 3. razvojno os KS Ločna-Mačkovec.)

Rubrika: IZPOSTAVLJENO, Zgodbe

Komentiranje je zaključeno.