KAKO SE JE ZAČEL NOVOMEŠKI UPOR

| 27/11/2012

Takole me je danes nagovoril moj novinarski kolega, moj skriti mentor, stric iz ozadja, moj krt iz županovega wc-ja in moj bralec iz lokalnega turističnega urada.

Dobro, kaj se zdaj tukaj dogaja, zahtevam poročilo. Rad bi napisal članek. Se je v Novem mestu začela vstaja ali se ni? Povej, zanima me, rad bi objavil resnico, rad bi objavil ozadje, rad bi napisal analizo,“ je začel in nadaljeval: „Se je začela vstaja ali se ni? Ali imamo ljudstvo, ki hoče, da ga vžgeš še po levih jajcih, potem ko so dobili po desni butari? Samo zanima me, ali je novomeškemu ljudstvu prav, da direktorsko službo dobi politični ritoliznik, medtem ko morajo mladi odpirat neperspektivne s.p.-je, samo zato da si plačajo prispevke, da jih ni strah oditi k zdravniku? To me zanima, ker bi rad napisal članek. Ali naj objavim, da so v Novem mestu pač pohlevne ovčke, ki vse požrejo?“

In ni odnehal: „Povej mi, kaj pravijo tvoji viri: je tem mladim novomeščančkom prav, da menedžerji v tem mestu postajajo stare koklje, ki so okradle naša skupna podjetja in ki niso uspele nikjer drugje kot v neki zagamani volilni kampanji v Pangrč Grmu, oni pa medtem pišejo prošnjo za prošnjo, vlogo za vlogo, obračajo telefon za telefonom, pošiljajo mejle za mejlom, fejsbukajo, tvitajo, ritajo, bluzijo, vse skupaj brezuspešno?

A jim je prav, da imajo eni sinove in hčerke, može in žene, bratrance in sestrične, ki jim rihtajo službice v podjetju, ki mu rečejo „uprava“, „komunala“, „holding“ in „polding“ – in ali je prav, saj bi itak vsak poskrbel za svoje otroke, ampak eni to lahko storijo, ker so nam pač ukradli občino in državo in ker je to zdaj njihova firma, v kateri je pač treba poskrbeti svoje bližnje? Samo zanima me, ali je ljudstvu prav, da je tako in da naj tako tudi ostane za veke vekomaj amen? Samo to me zanima in nič drugega, rad bi napisal članek o tem.

In da se nič ne spremeni, saj imamo vendar parlamentarno demokracijo in da pač vsak na štiri leta izvoli svojega vola, ta vol pa izvoli naprej svoje vole, kakor mu pač paše, saj on sam itak ni nič kriv, da vse vodijo zakoni, razpisne komisije in neki drugi njemu neznani ljudje. Samo to me zanima, ali ljudje tudi tako mislijo, da je tako prav in da ni prav nič drugače? Glej, meni je vseeno, samo rad bi napisal zgodbo, tako resnično zgodbo o tem, kaj se v resnici dogaja v ljudstvu.

In ali to ljudstvo, to mesto, ti pametni Podgurci in ti občani sprejmejo to, da je nekdo nekaj podpisal, ampak to, kar je podpisal sedaj ne velja, čeprav je to, kar je podpisal v bistvu v redu in je hotel samo popraviti neke stare krivice, ampak da vsega tega v bistvu sploh ni storil on, ampak nekdo drug, neki zakoni, neki razpisi in neke komisije.

To me je spraševal ta moj stari šerif, publicist, drugače tudi turistični delavec. Ni uporabil točno teh izrazov, ampak povedati, vprašati je hotel ravno to in nič drugega. Zelo dobro sem ga razumel, čeprav je uporabljal metafore. Pri tem je malce smrdel po cvičku, govoril perverznosti in bentil čez parlamentarno demokracijo, ki da je pač takšna, kakršna je. Malce je zašel iz poti, ampak v srcu še vedno nosi rdečo zvezdo. In pred vsemi nami me je vprašal, z malce drugačnimi izrazi, ampak iskreno, tako nekako:

Ne vem, zanima me, sprašujem, sem novinar, raziskovalec, zanima me, kaj se dogaja v tem mestu? Ne vem, samo rad bi informacije, ker pišem članek. Zanima me, ali ljudem ni dovolj, da so jim ukradli tri milijone iz proračuna, zato da en kmet tam gori pod Portovalom sadi krompir? Ali naj napišem, da imamo navijače, ki v bistvu niso čisto resnični navijači, ampak pusike? Pusike, ki jim lažeš v faco, da bodo imeli moderno, ultrasodobno, Sadar-Vuga evropsko dvorano za 5000 sedežev, potem pa jih skupaj z državnimi prvaki pošlješ nazaj v šolsko telovadnico, kjer častna tribuna zgleda kot hlev, državni prvaki pa kot srednješolski pionirčki, ki se borijo za srebrno medaljo v kopanju rudnin?

Ne vem, zanima me, sprašujem, povej mi, jaz bi samo rad napisal reportažo. Ali je ljudem vseeno, da pol milijončka vržemo v prazne avtobuse in drugega pol milijončne za najem nekih poslovnih prostorov in da zraven plačujemo še parkirna mesta za sedemdeset avtomobilov, čeprav tega nihče od nas ne uporablja? Ne vem, sprašujem te, kaj pravijo ljudje, ki jih poznaš, ljudje, ki jim zaupaš, ljudje, ki so kredibilni in ki vedo, kaj se dogaja v Novem mestu.

Zanima me, ali je tem našim intelektualcem v redu, da si širokohlačniki z zelenimi klobuki kupijo izobrazbo v višini nekaj desettisoč evrov, medtem ko ljudje nimajo denarja, da otrokom v šolah kupijo malico, kaj šele, da jih pošljejo študirat? A je Novomeščanom prav, da nas je nekdo, medtem ko nam je zamenjal žarnico, nategnil za več kot petdeset tisoč evrov? Ne vem, samo vprašam, sprašujem, sem novinar, radi bi objavil eno tako anketo, manjši članek, nič posebnega, samo toliko, da vidimo, kakšno je stanje duha v tem mestu, v tej parlamentarni demokraciji. Pač zanima me, ali se je v Novem mestu zgodil upor?

In potem se je malce pomiril, ta moj stari kolega, lovec, turistični delavec, moj mentor, vzornik, moj stric iz ozadja in bolščal vame, pričakujoč odgovor.

Ne vem, sem rekel, jaz nisem nič slišal, moji viri o tem nič ne vedo.

Oznake: ,

Rubrika: IZPOSTAVLJENO, Komentar

Komentiranje je zaključeno.