JANEZ JANŠA NIMA PRAV ALI ZAKAJ PROTESTIRAM

| 15/02/2013

3-vseslovenska-ljudska-vstaja (62)Rojena sem bila leta 1974. Se pravi, da leta 1990, ko se je odvijal boj za samostojno Slovenijo ter plebiscit, še nisem imela volilne pravice. Iz časov pred osamosvojitvijo, torej časov stare Jugoslavije se tako ne spomnim prav veliko stvari, skorajda bi lahko rekla, da mi tisti čas ne pomeni veliko. So pa ostali občutki in opažanja otroka, ki je odraščal v tistem obdobju in tole pisanje je napisano tudi zaradi ogorčenja nad oznakami in imeni, s katerimi sem sedaj označena zgolj zato, ker se ne strinjam z vzdušjem in politično kultro v državi in se zaradi tega redno udeležujem vseh dogodkov, s katerimi lahko to nezadovoljstvo na legitimen način izrazim.

Spominjam se časa, ko sem slavnostno kar se le da, prejela pionirsko kapo in rutico. Koliko ponosa in veselja sem ob tem čutila, niti ne znam napisati. Proslava, ki je bila namenjena meni in mojim sopionirjem, je bila najbrž nekaj najveličastnejšega v mojem življenju. Predstavljajte si, kako sedem letni otrok dojema vso to pozornost in hkrati odgovornost, ki se mu jo s tem dogodkom daje. Še se spomnim zaobljube, ki sem jo častno, kot jo le lahko otrok da, dala in pri tem mislila resno.

Danes ko postajam pionir
dajem častno pionirsko besedo,
da se bom pridno učil in delal,
da bom spoštoval starše in starejše ljudi,
da bom zvest in iskren tovariš,
ki izpolnjuje dano besedo.
Da bom hodil po poti najboljših,
cenil slavno delo partizanov in naprednih ljudi sveta,
ki želijo svobodo in mir.
Da bom ljubil svojo domovino,
vse njene bratske narode,
da bom gradil novo življenje
polno radosti in sreče.
 

 

Dala sem častno pionirsko besedo, da se bom pridno učila in delala, da bom spoštovala sočloveka in bom vedno izpolnila svoje obljube. Da bom ljubila svojo domovino, gradila novo življenje, ki bo srečno in radostno, ne samo zame, temveč za vse ljudi sveta.

Še danes se trudim izpolnjevati te obljube in težnjo po pravičnosti, pridnosti in spoštovanju vseh živih bitij, sem prenesla tudi na svoje otroke.

Česa se še spomnim?

Spomnim se, da smo doma imeli vsak dan kosilo ob isti uri. Dan za dnem, mesec za mesecem in leto za letom, od ponedeljka do petka ob 14:30. Starša, ki sta delala v tovarni celo svoje življenje, sta po službi imela še toliko energije in časa, da se danes lahko spominjam mnogih sprehodov in izletov, ki smo jih tiste čase preživeli skupaj.

Spomnim se še, da smo se vsako leto odpravili na morje, kjer smo se naužili morskega zraka, saj dopust v tistih časih ni trajal le teden dni. Ne, kljub temu, da sta bila starša »samo delavca« smo si lahko privoščili vsaj dva, večkrat pa tudi tri tedne počitnic.

Moji otroški spomini so lepi in veseli. Topli. Skromno življenje delavske družine, vonj po domači hrani, občutek varnosti.

Pred kratkim, prav na Kulturni dan, sem bila označena za levo fašistko. Za komunajzerko, ki poziva k raznim hudobijam in pošilja ljudi v rove vseh imen in značilnosti. Prav ta oznaka, je v meni prebudila močan občutek, da se v tej državi dogajajo monologi, ki širijo neresnico o meni v svet. Porajalo se mi je vprašanje, kaj sem pravzaprav slabega naredila, da me lahko nekdo, ki me ne pozna, označuje v skladu s svojo sprevrženo miselnostjo.

Zato bom danes tukaj zelo jasna. Zase in za vse tiste, ki bodo svoje spomine našli v mojih.

DA.

Zelo sem obremenjena s preteklostjo.

Žalujem za časi, ko je spoštovanje še imelo svoj pomen. Žalujem za časi, ko se je v šolah in doma učilo, da je treba spoštovati vse ljudi, da je treba delati in se učiti in hoditi po poti najboljših.

Spoštovani tisti, ki ste pozabili na svojo zaobljubo iz otroških let!

V nekih lepših časih, so me naučili, da je treba razmišljati s svojo glavo. Da je iskrenost nekaj najpomembnejšega v življenju. Da je vsakdo spoštovan zato, ker je človek.

In jaz razmišljam s svojo glavo. Protestiram za lepši jutri, za več spoštovanja. Za kruh na vsako mizo. Za daljše počitnice. In za popoldneve z družino.

Ne levo, ne desno … tukaj sem!

ŠPELA PERŠL MLAKAR

Rubrika: IZPOSTAVLJENO, Komentar

Komentiranje je zaključeno.