ISTOK ZORKO, KOMUNALA NOVO MESTO: PADAVINE NISO OMILILE SUŠE

| 28/08/2012

V nedeljo smo doživeli težko pričakovani dež. Vendar to nikakor ne pomeni, da se bodo težave z oskrbo s pitno vodo nehale. Nasprotno, suša se nadaljuje, dež je bil zgolj kratkotrajno olajšanje. Še vedno velja prepoved porabe vode za zalivanje, pranje avtomobilov in polnjenje bazenov. O problematiki smo se pogovarjali z Istokom Zorkom, vodjem sektorja vodooskrbe v Komunali Novo mesto.

V nedeljo je prišlo do padavin. Ali bo to končalo sušo in napolnilo vodovode?

Ne. Padavine ne bodo vplivale na izdatnost vodnih virov, bodo pa zagotovo omilile problematiko in znižale konično porabo, ki nam v teh dneh povzroča največ težav. Tovrstne padavine pa sicer nimajo bistvenega vpliva na vodne vire. Tudi celodnevne deževje najverjetneje bistveno ne vpliva na stanje v podtalnicah, iz katerih se napajajo naši vodovodi. Morda tovrstne padavine zgolj zmanjšajo porabo, saj je manj zalivanja. Da bi se stanje vodonosnikov popravilo, bo potrebno počakati do obilnejših jesenskih padavin.

Kakšno je trenutno stanje vodnih virov na področju novomeške občine?

Na splošno lahko rečemo, da se izdatnost vodnih virov zaradi suše zmanjšuje. Določenim vodnim virom se je izdatnost zmanjšala za polovico. Ker so vodovodni sistemi med seboj hidravlično povezani, pa to pomeni dodatno obremenjevanje ostalih vodnih virov. Ker se v poletnih mesecih poraba vode močno poveča, nastanejo težave pri zagotavljanju zadostnih količin vode v času najvišje, t. im. konične porabe.

Kateri so razlogi, da je prišlo do tega?

Zagotovo je vzrok v podnebnih spremembah, manjši količini padavin in zmanjševanju količine podzemne vode. Za primer. Desetletno povprečje padavin za Novo mesto znaša okoli 1150 lit./m2, v letu 2011 je bilo teh padavin 830 lit./m2, v letošnjem letu pa jih je bilo še veliko manj.

Ali je suša glavni razlog pomanjkanja vode?

Količina vode, ki jo letno načrpamo iz vodnih virov, se zmanjšuje. Pred desetimi leti smo iz naših vodnih virov načrpali skupno 5,2 milijona kubičnih metrov vode, v lanskem letu pa le še 4,7 milijone kubikov. Se pravi, da jo odvzemamo manj, izdatnost vodnih virov pa se je ne glede na to v zadnjih letih bistveno zmanjšala. Najbolj ravno na našem največjem vodnem viru Jezero v Šmarjeških Toplicah, kjer se je izdatnost iz 220 lit/sek zmanjšala na 110.

Kaj pričakujete v prihodnjih dneh? Ali lahko pričakujemo, da bo na določenih območjih prišlo do pomanjkanja vode? Na katerih?

Če se bo podobno vreme nadaljevalo, lahko pričakujemo težave pri zagotavljanju zadostnih količin. Že sedaj določene vodovodne sisteme oskrbujemo tudi z avtocisternami, s katerimi polnimo vodohrane, ko poraba presega izdatnost vodnega vira. V omrežje smo vključili tudi vse primerne rezervne vodne vire. Kaj bo prineslo nadaljevanje takšnega poletja, je težko napovedati, vsekakor pa nas lahko doleti tudi to, da bodo pipe za krajši čas presušile. Če bo prišlo do pomanjkanja, ga bodo seveda najprej občutili porabniki v višje ležečih predelih mesta, npr. na Mestnih njivah in v višjih predelih Bršljina. S stališča varnosti vodooskrbe je najbolj ranljivo ravno Novo mesto, predvsem zaradi premajhnih vodohranskih kapacitet. Levi breg Novega mesta ima ob izpadu vodnega vira Jezero vodo samo še za kakšno uro, potem se prične vodovodni sistem prazniti.

Do težav prihaja tudi zaradi pokanja cevi. Kaj je vzrok?

Na letnem nivoju odpravimo od 700-800 vodovodnih okvar (Podatek je za področje vseh osmih občin), ki se pojavljajo na dotrajanih odsekih. V sušnem času je okvar še bistveno več, praktično se podvojijo. V teh dneh odpravimo minimalno od pet pa tudi do deset okvar dnevno. Da lahko vse odpravimo, je potrebno večkrat delo opraviti tudi ponoči. Azbest-cememnte cevi želimo zamenjati – pa ne iz zdravstvenih razlogov, saj niso zdravju škodljive, ampak ker se na njih pojavlja veliko število lomov in posledično velikih vodnih izgub. Azbest ne prenese premikov v zemljišču, ki jih v poletnem času povzroča suša. Tudi PVC cevi, ki so jih množično vgrajevali v osemdesetih letih, so neprimerne in jih počasi zamenjujemo. Namesto njih sedaj vgrajujemo zelo kakovostne litoželezne – duktilne cevi, na katerih praktično ni nikakršnih okvar.

 Ali obstaja kakšna dolgoročna tehnološka rešitev za primer dolgotrajnih suš?

Rešitev obstaja v sklopu projekta »Hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske«. Projekt rešuje problematiko petih občin in vključuje izgradnjo dveh vodarn z ultrafiltracijo, izgradnjo ustreznih vodohranov in novih povezovalnih vodovodov. To bo zagotavljalo stalno kakovost vode (brez motnosti v času padavin), večje vodohrane, ki bodo zagotavljali oskrbo mesta za vsaj 12 ur in pa vodovode, ki bodo zagotavljali transport vode brez nepotrebnih okvar. Samo v zadnjih dveh tednih smo imeli na glavnih vodovodih ki oskrbujejo Novo mesto, pet velikih okvar, kar je imelo za posledico večje motnje pri oskrbi določenih naselij.

Toda tudi pri izvedbi tega projekta so težave?

Na omenjenem projektu delamo že nekaj let in od leta 2009 je celotna dokumentacija na pristojnem ministrstvu. Upamo, da bomo še v letošnjem letu dobili zeleno luč in pričeli z izvedbo projekta, ki se neposredno dotika okoli 60.000 prebivalcev in gospodarstva ki prispeva znaten delež prihodkov v državni proračun. Zaradi navedenega je realizacija projekta nujnost ki ga bo potrebno realizirati ne glede na odločitev ministrstva. Ostaja dejstvo, da Dolenjska kakovostno vodooskrbo nujno potrebuje in si jo konec koncev tudi zasluži.

 

 

 

 

Oznake: , ,

Rubrika: Diktafon, IZPOSTAVLJENO

Komentiranje je zaključeno.