TOČKA: DOLENJSKI MUZEJ, RAZSTAVA NOVEJŠE ZGODOVINE

| 18/08/2012
Stalna razstava o prvi polovici 20. stoletja, s poudarkom na zgodovini dolenjskega delavskega gibanja in narodno-osvobodilne vojne na Dolenjskem in Novem mestu.

Stalna razstava novejše zgodovine je bila postavljena leta 1981. Predstavlja čas od prvih organiziranih nastopov delavstva pred prvo svetovno vojno do osvoboditve Novega mesta 8. maja 1945 s prevladujočim poudarkom na dogajanju v času druge svetovne vojne v tem delu Slovenije. Razstavo dopolnjujejo še albumi in spominska avla s skoraj 3.000 imeni padlih partizanov, aktivistov in žrtev okupatorjevega nasilja z ožjega območja Dolenjske. Razstava je postavljena v eni redkih namensko grajenih muzejskih stavb v Sloveniji po drugi svetovni vojni.

2. SVETOVNA VOJNA V NOVEM MESTU

Poročila o drugi svetovni vojni prav gotovo ni preprosto opravilo, saj je to obdobje, ki v Sloveniji še vedno buri duhove in sproža čustvene odzive. Nevtralnih pričevanj seveda ni, saj je bil to čas, ko so se ljudje tako ali drugače angažirali (ali so jih angažirali) za velike in precej krvave ideje 20. stoletja.

Kakor koli že, Novo mesto je prav gotovo eno tistih slovenskih mest, ki so najmočneje občutila gorje 2. svetovne vojne. Že 11. aprila, pet dni po bombnem napadu na Beograd, s katerim je Hitler po izstopu Jugoslavije začel vojno proti tedanji Jugoslaviji, je bliskovita vojna dosegla tudi prestolnico Dolenjske. Znamenite štuke so bombardirale poslopje tedanje meščanske šole (danes Osnovna šola Center), kjer je razpadajoča jugoslovanska vojska hranila strelivo.

Novo mesto so že nekaj dni po tem napadu zasedli Nemci. A so se – kljub protestom nekaterih pronemško usmerjenih lokalcev – kasneje umaknili Italijanom, v skladu s sporazumom med zunanjima ministroma grofom Cianom in von Ribbentropom. Italijani so v Novem mestu vzpostavili glavno vojaško središče za območje Dolenjske in Bele krajine.

Tudi v teh krajih se je pod vodstvom komunistov kmalu začelo se oboroženo odporniško gibanje. Oktobra 1941 je bila tako ustanovljena prva novomeška partizanska četa, ki je svoj ognjeni krst doživela v nekako nekoordiniranem in zato neuspešnem napadu na nemško postojanko v vasi Bučka. Novomeščani so na različne načine izražali tudi civilno nepokorščino, znana je denimo protestna minuta molka dijakov in dijakinj novomeške gimnazije, ki se je zgodila 1. decembra 1941. Šolske oblasti so zaradi tega kar 201 dijaka izključili iz šole. S tem ko se je krepil odpor, so svojo okupacijo zaostrovali tudi Italijani: mesto so obdali z žico in ga utrdili z močnim obrambnim sistemom. Tudi na Dolenjskem seveda enotnosti v boju proti okupatorju ni bilo. Vodenje odpora so čedalje bolj prevzemali komunisti, ki so imeli poleg osvoboditve izpod okupatorja v mislih (in dejanjih) tudi družbeno revolucijo. Krepilo se je belogardistično gibanje, usmerjeno sicer proti komunizmu, vendar hkrati v tesnem sodelovanju z okupatorjem. Sovraštvo med „boljševiki“ in „domačimi izdajalci“ je bilo tako velikokrat bolj krvavo kot med tujim okupatorjem in partizansko vojsko.

Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je Novo mesto doživelo svojo prvo osvoboditev. A idila ni trajala dolgo. Če so se v času italijanske okupacije zapori začeli polniti z meščani, ki so jih sumili sodelovanja z „banditi“ in če so bili številni (tudi civilisti) mučeni in usmrčeni, so tudi partizanske oblasti izvajale teror. Kot priča nekdanji ravnatelj Ivan Dolenc so oktobra 1943 v okolici Birčne vasi izvensodno usmrtili najmanj 25 oseb, med njimi je bil tudi profesor verouka na novomeški gimnaziji Franc Kek.

Sladko-grenka osvoboditev ni trajala dolgo. Že 14. septembra so Nemci z letali napadli mesto in ubili 30 ljudi. Napadi so se ponovili 3. oktobra, ko so bombe padale na stavbe v središču mesta, umrlo pa je 29 meščanov. To je bil le uvod v hitro nemško ofenzivo 21. oktobra, ko so se morali partizani umakniti pred močnejšo Hitlerjevo vojsko. Novo mesto je tako do osvoboditve ostalo v nemških rokah, po drugi strani pa je ves čas ostalo v nekakšnem partizanskem obroču. Ker je bilo mesto za okupatorja ključna postojanka na njihovi obrambni črti, so zavezniki velikokrat z letali napadli mesto, pri čemer je prišlo tudi do civilnih žrtev. Zadnji nemški vojaki so se iz mesta umaknili 8. maja 1945, istega dne so vanj vkorakali partizani.

Bilanca vojne je bila za mesto katastrofalna. Po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino, ki opravlja raziskavo o smrtnih žrtvah druge svetovne vojne in zaradi nje na Slovenskem, je bilo skupno število smrtnih žrtev na območju današnje Mestne občine Novo mesto 2915. Največ žrtev je padlo v enotah slovenskega domobranstva, in sicer 989 domobrancev. V slovenskih partizanskih enotah je padlo 732 borcev in še nadaljnjih 10 borcev v jugoslovanskih partizanskih enotah. Med civilnim prebivalstvom je bilo 623 smrtnih žrtev in 101 žrtev med aktivisti OF ter še nadaljnjih 27 med sodelavci partizanskega gibanja. Vaški stražarji (MVAC) so imeli 46 smrtnih žrtev, slovenski četniki pa 22. Za 295 ugotovljenih žrtev pa njihov vojni status ni poznan.

Inštitut za novejšo zgodovino pa podatke o vojnih žrtvah evidentira tudi glede na ozemlje tedanje občine Novo mesto. Tudi ta statistika je zanimiva, saj je tedanja občina obsegala območje samega mesta Novo mesto. Skupno število žrtev je 416. Od tega pri 54 žrtvah ni bilo ugotovljenega njihovega vojnega statusa. 140 žrtev je bilo med partizani, 98 med civilisti, 76 med domobranci. Ubitih je bilo tudi 17 aktivistov osvobodilne fronte oziroma sodelavcev partizanskega gibanja, 12 pripadniov vaških straž, sedem slovenskih četnikov, trije jugoslovanski kraljevi vojaki, dva policista, en partizanski dezerter, en pripadnik Narodne zaščite, en pripadnik VOS, en pripadnik VDV, en pripadnik protipartizanskega Štajerskega bataljona, en član TIGR in en član Katoliške akcije.

Tudi materialna škoda je bila velikanska. Samo v Novem mestu je bilo porušenih kar 18 odstotkov stavb. (Prvi odstavek besedila in fotografije: Dolenjski muzej)

DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska ulica 7, Novo mesto

VSTOPNINA: Mladina, upokojenci 3€ / Odrasli 5€. (Prost vstop imajo obiskovalci z izkaznico Dolenjskega muzeja Novo mesto, SMD, predšolski otroci, člani otroškega abonmaja, člani ICOM-a, ICOMUS-a, vsi individualni obiskovalci: 8. februarja – kulturni praznik,18. maja – svetovni dan muzejev, 1. junija – dan Dolenjskega muzeja in 3. decembra– ta veseli dan kulture.)

ODPRTO: Od torka do sobote 9.00-17.00 ure (od 15.11.-1.3 do 16.00 ure); v nedeljo 9.00-13.00 ure. Za najavljene skupine tudi izven odpiralnega časa. Muzej je zaprt vsak ponedeljek, 1. 1., na velikonočno nedeljo, 1. 5., 1.11. in 25. 12.

INFO:

Dolenjski muzej Novo mesto, Muzejska ulica 7, 8000 Novo mesto

tel.:+386 (0) 7 373 11 30

faks: +386 (0) 7 373 1112

spletna stran: www.dolmuzej.com

e-pošta: dolenjski.muzej@guest.arnes.si

LOKACIJA:

Oznake: , ,

Rubrika: Točka

Komentiranje je zaključeno.