DILEME, KI JIH JE ODPRL USPEH 2. VSESLOVENSKE LJUDSKE VSTAJE

| 14/01/2013
2-vseslovenska-vstaja-3Vprašanje organizatorstva protestov

Seveda je povsem jasno, da gre za brezupen poskus režima, da obrzda protestno gibanje. S temi akcijami skuša Gorenak doseči, da se protesti – če jih že ne more kar prepovedati – ukalupijo. Gorenak skuša prisiliti organizatorje, da se podredijo pravilom, da zaprošajo za razna birokratska dovoljenja in da se protesti omejijo na prostore, ki ustrezajo predsedniku vlade (se pravi čim dlje od inštitucij moči – vlade in parlamenta).

Morda pa je bolj pomembno nekaj drugega. Pri govorjenju o „organizatorjih“ je potrebno razumeti naravo teh protestov. Ti protesti seveda imajo skupno točko: jezo proti režimu in željo po pravični, socialni in moralni Sloveniji. Vendar ti protesti nimajo centralnega komiteja. Niso vodeni iz ene točke. Obstaja mnogo skupin in mnogo posameznikov, ki se povsem samostojno organizirajo. Obstajajo številne skupine, ki se med seboj čedalje bolj povezujejo, vendar izhodiščno sploh niso vedele ena za drugo in nekatere še vedno ne vedo. In obstajajo še mnogi posamezniki, ki se organizirajo po svoje, prinesejo svoje transparente in vzklikajo svoja gesla. Ravno zato je treba dobesedno vzeti vzklike številnih udeležencev demonstracij, ki pravijo, „jaz sem organizator protestov“. Ja, v bistvu drži, tisoči so organizatorji teh protestov, zato tudi ne bodo kar tako potihnili.

 Poročilo KPK in odzivi politike in medijev nanj

Samo poročilo je nov dokaz, da imamo v Sloveniji opravka s skorumpirano elito, ki se med sabo bojuje in prepira, vendar je v temelju ena in ista. Ko padejo maske, smo soočeni z nizkotnimi in pohlepnimi posamezniki, ki hočejo nezakonito povečevati svoje premoženje in povečevati svojo politično moč, nimajo pa nikakršne vizije razvoja Slovenije v teh zapletenih in kriznih časih (ki so jo sami vsaj delno povzročili in poglobili).

Politični režim se sedaj (vsaj navzven) zvija in kriči, se grize med sabo, pri tem pa mu je pravzaprav vseeno, kaj se bo zgodilo s Slovenijo. Mislim, da je državljanom, ki gledajo to predstavo jasno: politični eliti gre sedaj samo za eno stvar: kako čim dlje obdržati vse svoje privilegije, ne da bi pri tem preveč očitno pohodili še tistih nekaj principov, ki smo jih državljani ravno skozi proteste vendarle uspeli ohraniti.

YouTube Preview Image
Vprašanje nadaljevanja protestov

Protestne skupine znotraj družbenih omrežij so že izglasovale nadaljevanje protestov, ne glede na to, ali Janša in vlada odstopi ali ne. Z morebitnim odstopom te namreč vlade ni rešen noben resnični problem, ki je ljudi spravil na ulice in trge. Šele v primeru, da bi nova vlada jasno povedala, da bo uresničila zahteve protestov, bodo ljudje imeli razlog, da se vrnejo v svoje domove. Se pravi, dokler ne bo konec zgrešenih ukrepov, ki uničujejo delovna mesta, uničujejo javno šolstvo, zdravstvo, univerze in kulturo, dokler se ne bodo začeli učinkoviti sodni postopki proti vsem, ki so pokradli Slovenijo, dokler ne bo sprožena temeljita državljanska razprava o ekonomski in politični prihodnosti Slovenije, dokler v pravni red ne vnesemo prvin neposredne demokracije in dokler ne bodo na stabilen način sprožili predčasnih volitev (se pravi, da bo uresničena temeljna zahteva po odstopu politične elite), toliko časa bodo ljudje imeli razloge, da nadaljujejo s protesti. In prav nič ne kaže, da bi bile te zahteve protestnikov uresničene – ravno zato se bo protestni val v Sloveniji najverjetneje nadaljeval.

Vprašanje političnega delovanja protestnega gibanja (nastop na morebitnih predčasnih volitvah)

Za protestnike so pomembni cilji protesta, manj je pomembno to, kdo jih uresničuje. Zahteva po prehodni vladi je tisti predlog, ki bi obstoječim političnim strankam dala čas, da se temeljito spopadle s korupcijo znotraj svojih vrst (to je edini način, kako bodo morda dolgoročno preživele), morebitnim političnim alternativam pa priložnost, da se organizirajo in pripravijo alternativne poglede. Protestne skupine – vsaj kolikor je znano – ne pripravljajo svojega kandidata za položaj bodočega mandatarja. Vlada pa prepričanje, da je sposobnih in neomadeževanih ljudi v Sloveniji veliko, večji problem je v tem, da oligarhija seveda ni pripravljena, da mesto predsednika vlade prevzame nekdo, ki z njo ni tesno povezan.

Če pa bo režim napovedal predčasne volitve, potem pa se bodo zelo verjetno začele oblikovati sile, ki bodo nastopile na volitvah in skušale premagati obstoječe skorumpirane politične stranke. Sploh ni nujno, da bodo alternative nastale direktno iz samih protestnih skupin, očitno pa je, da je prostor v Sloveniji odprt in bi imelo alternativno politično gibanje velike možnosti za uspeh na volitvah. Seveda bi se morale alternativne sile med sabo povezati, pa tudi mediji bi morali biti za njih odprti.

Poleg tega pa je dejstvo, da bodo predčasne volitve izvedene na podlagi pravil (volilne zakonodaje), ki si jih je napisala politična elita z namenom da se obdrži na oblasti. Če bi v Sloveniji prevladala modrost, potem bi morale biti pred volitvami izvedene spremembe volilne in medijske zakonodaje, ki bi izenačile parlamentarne stranke in zunajparlamentarna gibanja, tako da bi imeli vsi enake možnosti za uvrstitev v novi parlament. V nasprotnem primeru se bo odtujenost „politike“ od državljanov še poglabljala. Na volitve bodo hodili pač samo „verniki“ starih strank, medtem ko bodo tisti, ki hočejo resnične spremembe ostajali še naprej doma. To pa pomeni samo odlašanje naslednjega konflikta med narodom in politično kasto.

Če pa bodo protestniki ocenili, da z novimi volitvami ne bo prišlo do resničnih sprememb, lahko volitve seveda tudi bojkotirajo.

Povzetek

1. Protesti boj ni usmerjen (samo) proti najbolj osovraženim predstavnikom režima („Janšević“), ampak proti politični oligarhiji, ki je Slovenijo porinila na rob uničenja.

2. Zahteve protestov so čedalje bolj jasne: takojšen odstop te vlade, prehodna vlada in nato nove volitve, na katerih bo možen nastop novih političnih sil. Prehodna vlada mora takoj prenehati z uničevalnimi ukrepi, spodbuditi mora sodni pregon tistih, ki so okradli Slovenijo in v dialogu z državljani izpeljati spremembe političnega sistema, ki bodo omogočile, da se slovenski prostor odpre za nove ideje. Veliko je govora tudi o islandskem modelu, ki po formalni plati pomeni vpeljavo prvin neposrednega odločanja v politično prakso, v vsebinskem pa bi pripeljal do korekcije ekonomskega in političnega sistema.

3. To, kar se sedaj dogaja so obupani poskusi skorumpiranega političnega režima, ki išče poti, kako se obdržati na oblasti. Režim je dojel, da se mora nekako napol znebiti Janše in Jankovića, pri tem pa misli, da se bo narod zadovoljiv z žrtvijo enega. Ampak narod noče odhoda enega, ampak odhod vseh, ki so nas porinili v najbolj globoko krizo in vseh, zaradi kateri se je v Sloveniji razrasla korupcija in klientelizem. Ljudje nočejo novih lepih mask na prevarantskih obrazih politične oligarhije, ampak hoče pravično in socialno Slovenijo.

4. Z odstopom vlade ni rešen noben resnični problem, ki je ljudi spravil na ulice in trge.

5. Za protestnike so pomembni cilji protesta, manj je pomembno to, kdo jih uresničuje. Vendar je treba hkrati upoštevati dejstvo, da obstoječa politična elita zaradi svoje očitne skorumpiranosti in nesposobnosti reševanje problemov nima več nikakršnega zaupanja ljudi.

Rubrika: IZPOSTAVLJENO, Komentar

Komentiranje je zaključeno.