CYOU, DIJAŠKI STARTUP: PRVO DIJAŠKO PODJETJE NA SLOVENSKEM

| 25/06/2012

Kolikokrat slišimo, da v Sloveniji ni dovolj majhnih in srednjih podjetij? Da so naše šole dobre, odlične, vsekakor boljše od ameriških, pa vendarle nas ‘butasti’ Američani gospodarsko prehitevajo po levi in desni? In seveda, kolikokrat spet slišimo, da podajamo na naših šolah preveč faktografskega znanja, ki ga dijaki veselo pozabijo zgolj leto in pol po maturi, skorajda v celoti? In kolikokrat slišimo, da so ekonomisti, tudi diplomanti ekonomije, dokaj nezaposljivi? Kako to, če pa bi ravno oni morali biti med najbolj podjetnimi ljudmi v Sloveniji? In kako to, da se v Sloveniji, če povzamem Sandija Češka, lastnika Studia Moderna in trenutno najbogatejšega Slovenca pa reviji Manager, najsposobnejši in najbolj ustvarjalni, namesto da bi začeli svojo podjetniško pot raje odločijo za vključitev v katerega od velikih sistemov, varno službo in plačo ter nizko stopnjo odgovornosti in tveganja? In da je to ena največjih tragedij slovenske (ekonomske) sodobnosti?

Vse zgoraj našteto ni nič novega za nikogar, ki bolj ali manj redno bere domač in tuji tisk. Kako presekati ta gordijski vozel pa je že drugo vprašanje. V Gimnaziji Novo mesto smo se odločili, da v šolskem letu 2011 – 2012 začnemo podjetniški krožek. Misel o nujnosti vzgoje za podjetništvo se je v naših glavah pletla že precej dolgo, vendar je umanjkal odločilni korak, ker nihče od nas ni ne ekonomist ne podjetnik. Potem pa je Razvojni center Novo mesto začel Mladiekoin, mednarodni projekt za spodbujanje podjetništva med srednješolci. V projekt nas je sicer vključenih 24 srednjih šol iz Slovenije in Hrvaške ter konzorcij podjetnikov, ki skrbijo za pomoč in svetovanje. V gimnazijski krožek se je vključilo šest deklet (Manca Bukovac, Katja Kelvišar, Eva Murko, Nina Novak, Petra Ravbar in Iva Starc, vse tretji letnik), mentorstvo pa sva prevzela prof. Vinko Sladoljev (fizik) in prof. Janez Gorenc (anglist). Delali smo po priročniku, ki ga je izdal Razvojni center in skozi več krožkov prišli do neke ekološke poslovne ideje.

In ko bi bilo treba začeti pisati poslovni načrt ter računati ekonomiko podjetja, naju je z Vinkom dohitel najin manko na področju ekonomije in poslovanja. Vpoklicala sva ‘težko topništvo’, Matijo Goljarja iz Agencije Zajavnost, podjetnika in ekonomista ter mentorja več podjetniškim krožkom. On je prevzel strokovno vodenje krožka in pri dekletih takoj odkril ogromen potencial – ki ga ima, resnici na ljubo, večina srednješolcev, vendar ostane neizkoriščen – in ga takoj začel razvijati. Že na prvem krožku pod Matijevim vodstvom se je rodila podjetniška ideja – Cyou, spletna aplikacija za virtualno pomerjanje očal. In rodil se je zametek dijaškega startupa.

Ne tako hitro. Zamisel ni zgolj seme, ki pade na plodna tla in potem samo zraste. Ne dobesedno. Sledili so dolgi krožki, skype konference, delo pozno v noč, snemanje filma, računanje ekonomike … In prvi zaresni preizkus. Le-ta je prišel v obliki Državnega tekmovanja Mladi podjetnik, ki ga prireja Gea College. Od trenutka, ko smo se odločili, da se pomerimo s skoraj izključno ekonomskimi šolami v nečem, kar oni delajo na šoli vsak dan, študirajo, se v tem pripravljajo za maturo, mi iz splošne gimnazije pa o tem nimamo pojma, je minilo točno 19 dni. Medtem ko sva Vinko in jaz že skoraj vrgla puško v koruzo in rekla (vsaj jaz), da je to pretežko in se tega ne greva več, je Matija samo zamahnil z roko, da je to mačji kašelj in da bodo to dekleta brez težav zmogla.

In dekleta so zmogla. Ne čisto brez težav, ne brez neprespanih noči in priložnostnih grip in drugih zdravstvenih težav, ki so jih povzročali živci in strah. Na Mladega podjetnika so 24. aprila potovala štiri dekleta (Manca, Katja, Petra in Iva), tam predstavila svojo poslovno idejo – in dosegla drugo mesto. Kaj to pomeni za dijakinje splošne gimnazije, ki se je (vsaj naša šola) prvič udeležila takšnega tekmovanja in ki ne poučuje ničesar, kar bi bilo vsaj od daleč podobno ekonomiji, si seveda lahko predstavljate.

Vendar to ni bilo vse. Ne samo Mladiekoin (resnici na ljubo je Mladiekoin do takrat kar malo padel v drugi plan), treba je bilo na Ljubljana Startup, v pravo konkurenco med prave podjetnike in podjetniške mentorje. Sestavil se je nov tim Cyou – ekipi naših dijakinj (Manca, Katja in Petra) so se pridružili programerji drugih srednjih šol (Tibor Djurica Potpara, Luka Domitrovič, Domen Bukovac – osnovnošolec!) – in v treh dneh in nočeh in vsega skupaj samo nekaj urah spanja razvili prototip virtualnega ogledala, kjer lahko neomejeno število obiskovalcev naenkrat virtualno pomerja očala, in to s kamero, in to v gibanju. V nedeljo so svoj prototip ter podjetniški načrt predstavili Petrolovi komisiji (Startup je namreč finančno poganjal Petrol) in zasedli drugo mesto, kar je povzročilo pravo senzacijo, saj tega od ‘nekih’ dijakov v takšni hudi konkurenci nihče ni pričakoval.

Ampak naprej. Če se gre na Startup, če se gre pomeriti z najboljšimi in najbolj talentiranimi, kar jih lahko naša država ponudi, in se uspe – potem je treba idejo čimprej spraviti v pogon. Člani tima so v naslednjih dneh in tednih izpopolnjevali svoj prototip, sestankovali (videokonference) z raznimi ekonomisti, podjetniškimi mentorji in podjetniki, ki so jih spoznali na LJStartup, zbirali zamisli o pristopih in modelih ter na Projektnem tednu Gimnazije Novo mesto, ki je potekal 29. 4. – 4.5.2012, in na nekaj delovnih vikendih večino napovedanega tudi uresničil. Medtem ko pišem pričujoče besedilo, se dogaja naslednji korak – dejansko podjetje. Pravi startup. Nič več krožek. Prvo dijaško podjetje na Slovenskem. Odpirajo ga te dni, obiščete jih lahko na www.cyou.si. Naslednji korak? „The sky is the limit.“

Kaj pa zdaj s krožkom? Cilj je seveda, da krožek deluje naprej. Merljiv cilj je seveda, da usposobimo nove ‘podjetnike’ za dobro uvrstitev na raznih tekmovanjih, tudi za uvrstitev na kak startup vikend, lahko v Ljubljani, lahko kje drugje. Dobra uvrstitev je dragocena. Izkušnja pa je neprecenljiva. Seveda je naše delo potrebno predstaviti čim širši publiki, da ljudje vidijo, kaj se dejansko da narediti. Da vidijo, da lahko podjetje uspešno naredijo in vodijo tako rekoč že najstniki in si – če res čisto nič drugega – pridobijo izkušnje, ki jim jih ne bo mogla dati nobena obstoječa šola pri nas. Kajti operativni cilj krožka ni samo in izključno ustanavljanje novih in novih startupov – čeprav bi bilo krasno, sploh če bi vsi uspeli – pač pa dati dijakom izkušnjo, ki jih bo, po besedah Matije Goljarja, naredila zaposljive tudi z najbolj nemogočimi profili. In da bodo namesto ‘Yes we can (but won’t)’ vedno rekli ‘Yes I will’. (JANEZ GORENC, GIMNAZIJA NOVO MESTO)

Oznake: , , ,

Rubrika: Zgodbe

Komentiranje je zaključeno.