3. VSESLOVENSKA VSTAJA: ZMAGA LJUDSTVA, KI SE PREBUJA

| 10/02/2013

3-vseslovenska-ljudska-vstajaV petek smo državljanke in državljani s številčnostjo, odločnostjo in enotnostjo pokazali, da se zavedamo svoje odgovornosti za usodo te države. Pokazali smo, da se zavedamo zgodovinskosti trenutka. Pokazali smo, da se zavedamo, da smo mi in samo mi tisti, ki lahko rešimo Slovenijo iz brezna, v katerega nas je potisnila leva in desna politična elita.

VELIČASTNO PRAZNOVANJE DNEVA KULTURE

V zgodovini tega naroda je kultura vedno igrala odločujočo vlogo. Eden od začetkov upora je nastal ravno pred letom dni, pred Cankarjevim domom, ko so protestniki izžvižgali vsiljenega superministra SDS Turka. To je bila iskra, ki je tlela v Ljubljani, in ki jo je razpihal severni veter iz Maribora, se pravi ta surova štajerska brezkompromisnost, neomajna odločenost, celo agresivnost, ki pa ima globoko moralno in politično upravičenost.

Naš upor tudi zato izražamo ne le z odločnimi transparenti in z agresivnimi gesli, ampak tudi s pesmijo, z igro, z lutkami, z maskami in s koreografijo. Pri gibanju vseslovenske ljudske vstaje gre v prvi vrsti za boj naroda, ki skuša ohraniti samega sebe. Vendar gre hkrati tudi za boj kulture, ki skuša ohraniti samo sebe. Zato so vstajniki z glasovanjem izbrali 8. februar za dan 3. vseslovenske ljudske vstaje.

V petek smo bili udeleženci verjetno priča najbolj veličastnemu praznovanju dneva kulture v slovenski zgodovini. In ravno ta krik naroda, ki ni samo krik jeze, krik obupa, krik sile, ampak je hkrati tudi krik kreativnosti, ustvarjalnosti, inteligentnosti in krik ljubezni, je tisto, kar je vseslovensko ljudsko vstajo naredilo ne le za slovenski, ampak tudi za svetovni fenomen. Vseslovenska ljudska vstaja lahko postane model upora prihodnosti.

VSTAJA NARODA, KI SE PREBUJA

Pokazalo se je, da politična elita v tej državi ne more premagati odločnosti državljank in državljanov, kadar se narod odloči, da bo uveljavil politične spremembe. Šlo je za zmago narodnega in državljanskega gibanja, ki se je odločilo, da oblast in z njo čast kot pred spet naša bode last. Zmago nad hlapčevskim enoumjem, ki vlada pri politični oligarhiji. Dopoldne smo bili priča shodu, ki si ga je organizirala politična oligarhija v obupnem poskusu, da se taista oligarhija ohrani na oblasti. Na drugi strani pa smo bili priča spontanemu, a čedalje bolj organiziranemu vrenju ljudi, ki hočejo pravično in socialno državo ter vladavino ljudstva. Ki hočejo edinost, srečo in spravo, ki naj k nam nazaj se vrnejo. Nismo bili priča enoglasnim govorom ministrov in elitnikom ter mahanju z zastavicami v titovski maniri, ampak govorom ljudi, ki jih je ta država pod vladavino levih in desnih vlad pozabila, razžalila in potisnila na rob preživetja. In paleti različnih, kreativnih transparentov. Šlo je za vstajo naroda, ki se prebuja, in vstajo naroda, ki se veseli dneva, ki prihaja.

Že pred shodom smo naredili bistveno delo, s tem, da smo javnosti uspeli prenesti, v čem so bistvene razlike med našim, ljudskim shodom in shodom SDS. Tukaj smo igrali na vse ali nič: ostre, brezkompromisne izjave vstajniškega gibanja, ki so napadale režim, ki na vojaški, “severnokorejski” in netransparenten način novači članstvo za udeležbo na prorežimskem shodu.

Pomembno je bilo, da so bile izjave in članki vstajnikov podkrepljene z dokumenti. Tako je gibanje ohranilo kredibilnost, ki jo potrebuje v prihodnosti. Ko so podporniki SDS doumeli, kakšno igro igrajo njihovi voditelji, so se obrnili proti lastnemu vodstvu in v veliki meri bojkotirali shod. S tem je, kar je zelo pomembno, tudi SDS-ovo politično telo pokazalo svojo zrelost.

JANŠEVE IZJAVE NISO IRACIONALNE

Vstajniškemu gibanju je v petek uspelo dokazati celotni slovenski javnosti, da gibanje nima (zgolj) protivladnega značaja. Nima tistega značaja, ki so mu ga skušali v prvi fazi skušali vsiliti levo-liberalni intelektualci. Ravno tako interpretacijo si namreč želi sam Janša. Njegov cilj v tem trenutku je nedvomno polarizacija naroda. Nadaljevanje umetne delitve Slovenije. Izjava o levofašističnih zombijih, ki jih plačuje Kučanov klan, se zdijo na prvi pogled seveda nore, da ne rečemo psihopatske. Skorajda celotni javnosti se zdijo popolnoma iracionalne in s kregane z očitno realnostjo. A za to izjavo se skriva izračun. Njen cilj je v tem, da vsi, ki se ne strinjajo z levim fašizmom, stopijo na njegovo stran. Janši je jasno, da je sedaj v defenzivi, da je trenutno poražen in povožen. A na dolgi rok igra na svojo poslednjo karto: v javnosti bo skušal še naprej ustvarjati vtis, da vseslovensko ljudsko vstajo vodijo stari „levičarji“, zato da se bodo desni volilci spet vrnili pod njegovo okrilje. Če drugega ne, zato da bi glasovali proti Kučanu, Stanovniku, Jankoviću itd.

In, ne pozabimo, ta polarizacija ustreza tudi etablirani levici. Pozitivna Slovenija,  Socialni demokrati in tudi DeSUS krvavo potrebujejo „avtokratskega“, „desno-fašističnega“, stigmatiziranega Janšo, zato da sami izpadejo v lepši luči. Oni potrebujejo „domobrance“, zato da si na svoj račun pripišejo „partizansko“ volilno telo. In ravno to je polarizacija, ki jo mora vstajniško gibanje zavrniti. Saj vendar hočemo, da otrok, kar jih ima Slava, si vsi v roke sežejo. Ne smemo biti zaslepljeno z lepšo masko, ki jo nosijo “naši” kvazi levičarji. Niti eni niti drugi za nas niso pravi. Ali, kot je na shodu spodbujal nepozabni Mitja Solce: “Ne levi, ne desni, tukaj smo!”

PRIHODNOST GIBANJA

V tej luči je potrebna izjemna previdnost pri pritisku, ki sedaj z vso silo zgrinja nad vstajniško gibanje. Pritisku, ki se mu reče „artikulacija zahtev“, „ustanovitev politične stranke“, „definiranje alternative“. Ne smemo prehitro nasesti medijem, saj so mediji že večkrat dokazali, da so ujeti v zanke politične oligarhije. Kakšen pa bo rezultat hitre ustanovitve nekakšne vstajniške stranke? Ali se ne bo z ustanovitvijo stranke sčasoma zgodilo zgolj to, da bo ta stranka postala majhen, na začetku sicer simpatični, nato pa čedalje manj pomemben privesek etablirane levice? Kdaj pa konec koncev bodo volitve? Leva oligarhija govori o najmanj enoletni vladavini “projektne vlade”, na čelu katero hočejo – bankirja! Kako pa vemo, da se z ustanovitvijo stranke tako zelo mudi? Ko bo ustanovljena stranka, bo to novica na tretji strani časopisa, v vsakem primeru diskreditirana na vse možne načine in čedalje manj pomembna, osamljena deklica v norem plesu, ki ga bodo še naprej bili levi in desni pripadniki etabliranih strank.

Če se po eni strani lahko zgodi, da se nova stranka ali gibanje lahko razvodeni v močvirju starih sil, pa se po drugi strani lahko razvodeni tudi vstajniško gibanje, če ne bo naredilo nekakšnega koraka naprej.

VSTAJNIKOM USPELO NEVTRALIZIRATI PROVOKACIJO IN JO OBRNITI V SVOJ PRID

Na začetku se je zdelo samoumevno – in tudi vstajniki so zelo lahkotno sprejeli to interpretacijo – da je bil že sam sklic Janševega shoda na isti dan in na isti lokaciji poskus destabilizacije razmer v deželi, ki bi dajale legitimnost nadaljnjemu avtokratskemu vladanju, ki smo mu priča sedaj. S tem, da smo vstajniki na to dejstvo pravočasno opozorili javnost, smo vnaprej nevtralizirali morebiten poskus sprovocirati uvajanje izrednih razmer v Sloveniji. S tem ko da smo štirinajst dni pred dogodkom medije, javnost, policijo in tudi vse vstajnike opozorili na to, kaj pripravlja SDS, so imeli vsi dovolj časa, da sprejmejo vse ukrepe, ki so bili potrebni za to, da do konflikta na ulici ne pride.

Verjetno se je tudi vrh SDS nato zavedel, da bi v primeru konflikta med ljudmi, celotni slovenski javnosti postalo jasno, da so oni tisti, ki so ta konflikt povzročili, in si ga za to navsezadnje tudi niso upali izzvati.

Seveda pa je potrebno, glede na povsem miren potek dneva, pošteno dopustiti tudi možnost, da Janša morda sploh ni imel namena povzročiti dejanskega konflikta. Morda navsezadnje ni hotel destabilizirati razmer. Morda je hotel samo ustvariti videz, da hoče destabilizirati razmere. Morda je hotel samo malce zmesti tako levo oligarhijo kakor tudi vstajniško gibanje. Zelo verjetno je to zgolj prva poteza v dolgotrajni „šahovski“ partiji, ki jo je v petek začel vrh stranke SDS. Utrditi svoje vrste. Se znebiti slabičev. Poskrbeti, da bodo obraze pokazali vsi, ki malce dvomijo vanj. In se pripraviti na naslednjo bitko.

PRVA KRIZA VSTAJNIŠKEGA GIBANJA

Po objavi podatka o tem, kaj namerava SDS je seveda prišlo do prve resnejše krize tudi znotraj vstajniškega gibanja. Del vstajnikov je hotel spremeniti datum, del je zahteval vsaj novo glasovanje. Izteklo se je na najboljši možen način. Vstaja se je raztegnila na dva dni. Gibanje je dokazalo, da se lahko organizira celo kot dvodnevni dogodek. In po drugi strani: pogumna odločitev vstajnikov, da kljub številnim razumljivim pozivom ne spreminjamo datuma, ki smo ga sami izglasovali, je podala jasno sporočilo sebi in svetu: ne umikamo se, nikoli ne bomo povozili volje ljudi, ne bojimo se, zmagali bomo, saj bomo skupaj do konca.

NAPADI NA OGRAJO

V petek je bilo tudi nekaj napadov na ograjo. Naskakovanje ograje ni nasilje, je oblika državljanske nepokorščine. To je način protestiranja, ki se ga ogromna večina protestnikov ne poslužuje in se ga ne bo nikoli posluževala. Vendar moramo hkrati opozoriti na to, da je postavitev ograje na Trgu republike popolnoma nepotrebna. Niti na eni od treh vseslovenskih ljudskih vstaj ni prišlo do nasilja. Policija s tem, ko postavlja ograjo na sredi Trga republike, omejuje legitimno pravico ljudi do demonstracij na javnem prostoru. In to je tudi razlog, da protestniki naskakujejo ograjo.

MANIPULACIJE S ŠTEVILOM UDELEŽENCEV

Včeraj niti Gorenaku podrejen vrh slovenske policije ni uspel spremeniti dejstva, da je udeležba na shodu SDS bila pod vsemi njihovimi pričakovanji. Nikoli ne bomo pozabili tvita, ki je napovedoval 30.000 udeležencev. In se norčeval iz promila vseh volilcev, ki da so se udeleževali ljudske vstaje.

Včeraj niti Gorenaku podrejen vrh policije ni mogel prikrita očitnega dejstva, da je vseslovenska vstaja čedalje bolj številčna in da je nekajkrat presegla število dopoldanskega shoda.

Navadni državljani seveda ne moremo podajati ocen o številu protestnikov, vendar laične primerjave posnetkov iz zraka, primerjave zračnih fotografij iz prejšnjih vstaj in fotografije včerajšnjega shoda SDS vzbujajo resen sum, da vrh slovenske policije namerno zmanjšuje število udeležencev vstajniških protestov in je včeraj povečalo število udeležencev prorežimskega shoda.

ZAKLJUČEK

Kakor koli že. Včeraj je bilo sporočilo nedoumno. Ljudstvo zavrača tako desne kot leve oligarhe, tako Jankovića in Pahorja ter njune politične podpornike, kot tudi Janšo, Viranta in njune politične podpornike. Ljudstvo je pokazalo, da si želi drugačne, prenovljene Slovenije in da obstoječim parlamentarnim strankam ter obstoječim političnim voditeljem ne zaupa več. To je točka, to je naše skupno izkustvo zadnjih dvajsetih let, strnjeno v preprosto skupno spoznanje. In to je spoznanje, to je izkušnja, na katerem mora še naprej temeljiti gibanje. (FOTOGRAFIJA: PROTESTIVAL)

VIDEO

YouTube Preview Image YouTube Preview Image YouTube Preview Image

FOTOGRAFIJE

Oznake:

Rubrika: IZPOSTAVLJENO, Komentar

Komentiranje je zaključeno.