Aktivistke in aktivisti Avtonomne cone, ki deluje v Sokolskem domu v Novem mestu so se bliskovito organizirali in že zbirajo pomoč za ogrožene prebivalce Bosne. Vse, ki želite pomagati, pozivajo, da prinesete vse stvari, ki so nujne za preživetje na zbirno mesto.
Novo mesto je mesto neuresničenih idej. Na številnih področjih. Tudi na področju kolesarjenja. Čeprav imamo sprejeto celo strategijo kolesarjenja, je stanje na terenu kritično. Namesto sprostitve je vožnja s kolesom stresno doživetje. Glavni in edini cilj novomeškega kolesarja je čim prej pobegniti iz mesta, saj v mestu ne počuti varnega. Starši si otrok skorajda ne upajo več pustiti s kolesi na mestne ulice. Kolesarjem je očitno tega stanja dovolj. Odločili so se za ustanovitev Novomeške kolesarske mreže.
„Mesto je mrtvo.“ „Mrtva je država.“ ugotavljamo v težkem sobotnem popoldnevu z Nejcem Smodišem, novomeškim slikarjem. A prebujenje se dogaja, počasi, zanesljivo in nepovratno. Živimo v prestrašenih časih, ko osiromašeno, ponižano in brezperspektivno prebivalstvo beži iz potrošniških lukenj v svoje zasebne izbe in nazaj, vse zaradi skrbi za tisti preostanek svoje eksistence.
Koordinacijski odbor, sestavljen iz predstavnikov treh gibanj, ki ustanavljajo skupno stranko, je sprejel odločitev glede imena bodoče stranke in datuma ustanovnega kongresa. Ime stranke bo »Solidarnost – za pravično družbo«. Ustanovni kongres bo v soboto, 14. decembra, v Ljubljani.
S strani generalne policijske uprave smo prejeli delne odgovore na naša vprašanja v zvezi s postopki proti državljanov v času ljudskih vstaj v Mariboru in Ljubljani.
V četrtek, 26. septembra, bo v rotovžu potekala 24. seja občinskega sveta Mestne občine Novo mesto. Med drugim bodo spet obravnavali etični kodeks, ki naj bi zavezoval članice in člane občinskega sveta. Poleg tega bodo govorili tudi o programu obnove Narodnega doma ter razpravljali o strategiji reševanja romskega problematike.
Pred kratkim je na nekem fb profilu prišlo do poziva ne le k bojkotu volitev, ampak k udeležbi na volitvah in oddaji neveljavnega glasu. Poziv je dobil veliko število pozitivnih odzivov, nekaj čez sto „všečkov“. Neveljaven glas se odda npr. z geslom „vsi ste isti“ in s tem, da se prečrta vse kandidate. „Edina rešitev v sistemu je, da se ga rešimo“, bo nekakšno geslo te akcije.
Dr. Štuhec je v tedniku Družina, januarja 2014, v članku Pod krinko Solidarnosti napačno predstavil stranko Solidarnost in ji pripisal stališča, ki niso njena in nimajo podlag v javno objavljenih dokumentih stranke ali v javnih izjavah vodstva stranke. Pri opisovanju se je oprl na izjave piscev, ki niso člani naše stranke ali pa na stališča skupin, ki z nami niso povezana, zato so bralci Družine o stranki dobili napačno predstavo o njej. Kaj je paradigma Solidarnosti? Za kaj se zavzemamo?
Se sprašujete, zakaj za vraga v slovenskih medijih lani ni bilo zaslediti tovrstnega naslova? K današnjemu pisanju me je vzpodbudilo poročanje današnjega Dnevnika na nacionalni televiziji. Upam, da bo kmalu dostopen tudi na spletu, da si ga bodo lahko ogledali tudi tisti, ki so ga zamudili v živo. TV Slovenija je veselo in brez vsake sence dvoma poročala o “policijskem nasilju nad demonstranti” v Kijevu.
Bilanca vstaj je pozitivna in negativna. Že samo dejstvo, da so se ljudje po dvajsetih letih spontano prebudili in vstali proti skorumpiranim in propadajočim elitam, je uspeh, ki bo imel dolgoročne pozitivne posledice za samozavest naroda. Civilna družba je spet močna, nastaja nova politična stranka.
Drakonske kazni sedmerici mariborskih vstajnikov so dokaz, da sta pravna država in demokracija v Sloveniji v globoki krizi. Neodzivanje uveljavljene politike in pravne stroke na dogodek je še dodatno alarmanten. Tudi zato je vstajniško gibanje dolžno odločno ščititi svoje člane, ki so žrtve poskusov države, da bi nas kriminalizirala.
Pred dnevi smo bili ponovno priče razdeljevanju slovenskega življa. V Rovtah se je zgodila slovesnost, na kateri je bil podan govor. Nato pa mnogi odzivi. Ne sam govor in ne odmevi na ta govor niso vodili k spravi in poenotenju slovenskega naroda. Ponovno se je izkazalo, da deliti in vladati (beri ropati) deluje v že tako razdvojenem narodu, ki še vedno išče svojo lastno identiteto.